V nedeljo, 30. septembra, je naša župnija sprejela novega župnika p. Ivana Hočevarja. P. Ivan je povedal, da je že 19 let v Mariboru in ima rad našo župnijo, naše mesto, Pohorje in Dravo. Poleg kaplanovanja je bil tudi duhovni voditelj mariborskih bogoslovcev in nazadnje študentski duhovnik in vodja ŠC Sinaj, ki je zadnji dve leti domoval v naši župniji. Pri obeh mašah smo mu zaželeli dobrodošlico in mu obljubili dejavno sodelovanje, z željo, da nas vodi kot dober dušni pastir po poti, ki vodi k istemu cilju, zveličanju duš. Obred umestitve je potekal pri maši ob 10. uri. Vodil ga je dekan g. Marko Veršič. Pri nagovoru je dejal, da je služba pastirja, duhovnika velika, pomembna, nenadomestljiva. Vendarle ni samo služba, poslanstvo, ampak je tudi služenje, vodenje k njemu, katerega besede imajo moč, da rešijo naše duše. Danes župnija sprejema novega župnika, kot poslanca našega nadškofa, v imenu katerega bo v tej župniji skrbel ne le za zidove, ampak za občestvo kot služabnik besede našega Boga, ki odrešuje. Zato je sprejel evangeljsko knjigo kot znamenje, da naj najprej išče pravi izvir, kot znamenje, da mora služiti Gospodu, da ga bodo lahko ljudje spoznali in se po tej besedi zveličali. Tako mi, ki smo tukaj, kot tudi tisti, ki so v stanovanjih okoli, ki so še morda bolj žejni in izmučeni, kakor mi, ki smo tu. Ta beseda prihaja za vse. Drugo znamenje so ključi tabernaklja, tega doma, kjer Bog deli usmiljenje in milosti. Da vsakdo občuti, da nas ima On neskončno rad.
Pri deseti maši smo se od patra Jožeta poslovili tudi starši veroučencev. Župnija Svete Magdalene je kraj, kjer je tudi zaradi patra Jožeta mogoče najzgodnejše srečanje z vero na način, ki je sproščen in spoštljiv obenem. Pot v cerkev - k maši, k verouku, na oratorij, na romanje ... - se začne spontano in z veseljem in ne z vsakokratnim prigovarjanjem in prepričevanjem. Pater Jože zmore stopiti v otrokov svet ne s suhimi teološkimi resnicami, pač pa z živim pričevanjem in blagostjo, hudomušnostjo in iskrivostjo. Prav s tem nas je v življenje župnije pritegnil tudi starše, da smo radi sledili svojim otrokom. In naj navedem delček zahvale izrečene pri maši: "Dragi pater Jože! Bližina bo ostala ne glede na razdaljo in dejstvo, da se boste tudi v novem okolju z vsem svojim bitjem posvetili nekim drugim otrokom in staršem. In če vam bo kdaj hudo, se spomnite, da ste pri Sveti Magdaleni postavili na stotine drobnih spomenikov trdnejših od brona. To ni stvar nečimrnosti, to je spoznanje prepredeno s hvaležnostjo in s spoštovanjem." Srečanje po maši je samo potrdilo izrečene besede, saj je bilo nabito ravno s hvaležnostjo in prijazno bližino.
Bila je nedelja, 19. 07. 2015, ko smo v naši župniji obhajali farni praznik. Sonce je že bilo visoko na nebu, kar je bila dobra popotnica za lep, vroč poletni dan.
Kot se za farni praznik spodobi, smo medse povabili gosta. Letos je ta čast doletela jezuitskega novomašnika p. Andreja Brozoviča. Daroval je dve sveti maši: ob 8h in ob 10h. Ob 8h je bilo ljudsko petje, ob 10h pa je pri slovesni maši sodeloval orkester pod vodstvom Aleksandra Čonča ob sodelovanju našega mešanega pevskega zbora.
Po maši je sledila pogostitev zunaj na vrtu, kjer je bila možnost za druženje. Najbolj vztrajni so vztrajali vse do večera.
Eno leto je minilo, odkar je v Gospodovo hišo odšel naš dolgoletni župnik in ljudski misijonar p. Franc Cerar. Veliko je bilo že v raznih medijih napisanega o tem dnevu, pa tokrat še iz enega drugega zornega kota.
Na obletnico smrti so se sobratje, župljani ter drugi prijatelji in sorodniki spomnili nanj in se Bogu zahvalili za njegovo delo in močno, a hkrati preprosto vero, s katero je oznanjal Jezusa vsakomur, ki mu je bil poslan na pot. Nadškof Cvikl ga je orisal kot človeka močne in preproste besede, ki je nagovarjala tako preprostega kot učenega človeka, saj je v sebi nosila Jezusovo sporočilo.
P. Ivan Hočevar, nam je ob slikah obudil lik p. Cerarja v zadnjih 7. letih, ko je kot predstojnik zanj skrbel v različnih potrebah.
Morda se je kdo vprašal, zakaj prav njega obujamo bolj, kot druge duhovnike, ki so prav tako veliki ljudje z močno zgodovino?
P. Cerar je veliko let živel v Mariboru in je temu mestu pustil pečat človeka in duhovnika z izrednim občutkom za mladino že na začetku delovanja, ko je bil ravnatelj malega semenišča na Ljubljanski 13. Že takrat je čutil poslanstvo te hiše, pokazal je smer, v katero naj gre vzgoja mladih. Danes je družba Jezusova ponovno začutila poslanstvo te hiše in nadgradila njegov temelj z jezuitskim kolegijem »MAGIS«, kjer mladim ponujajo več kot zgolj bivanje in možnost študija.
V mladih želijo prebujati osebni čut za človeka, prepoznavati notranje vzgibe duše, ponujajo možnost osebne, duhovne in družbene rasti, ... skratka, mnogo več od vsakdanjega življenja študenta.
ŽUPIJSKO ROMANJE NA DUNAJ
Zgodnje sobotno jutro je bilo, 27. 06. 2015, ko se nas je zbralo 50 romarjev z namenom, da gremo pogledat »kaj se dogaja« na Dunaju.
Pot nas je vodila iz Maribora proti Graz-u, kjer smo imeli prvi postanek pri Mariji Tolažnici, z drugimi besedami Marijatrost. Tja so v času pred, med in po vojni romali tudi naši predniki, danes pa je večini ta božja pot nepoznana. Tam smo imeli sveto mašo, naš vodič g. Miroslav pa nam je malo več povedal o sami baziliki in vsej njeni zgodovini.