Lep sončen dan se je obetal v soboto, 30. avgusta, ko smo poromali v Prlekijo in Prekmurje. Naš prvi postanek je bil v Ormožu, kjer smo si ogledali ormoški grad, muzej zbirke starih predmetov in kipov ter kar je še temu podobnega. Obiskali smo tudi župnijsko cerkev sv. Jakoba, ki jo upravljajo duhovniki križniškega reda. Pot nas je vodila naprej v Jeruzalem (ne tisti v Sveti deželi), v podružnično cerkev Žalostne matere Božje. Prijazni g. župnik nam je marsikaj povedal o nastanku te cerkvice in še veliko zanimivega o življenju tamkajšnjih ljudi. Od tu se nam je nudil krasen razgled po gričih, vinogradih in goricah vseh vrst.
Po obedu v gostišču smo se odpeljali v Ljutomer. Malo časa smo imeli tam. Nekateri so si ogledovali mesto, drugi popili skodelico kave, sama sem za nekaj minut obiskala župnijsko cerkev sv. Janeza Krstnika. Tu so se pred izpostavljenim Najsvetejšim in ob umirjenem petju slavilnih pesmi pripravljali na poročno sveto mašo. Nas romarje je pot vodila naprej v Radence, v živalski vrt Sikalu zoo, kjer smo si na veliko veselje mnogih ogledovali živali, katerih prva in prava domovina so drugi kontinenti sveta.
In tako se je dan že prevesil v pozno popoldne, ko smo prispeli do Pertoče v Prekmurju. V cerkvi sv. Helene nas je prevzel pogled na veličastni Rupnikov mozaik s tabernakljem, oltarjem in ambonom. Tamkajšnji župnik nam je lepo razložil razširitev cerkve in Rupnikov mozaik. Tu smo obhajali sveto mašo, ki jo je daroval naš župnik p. Jože ob somaševanju p. Franceta. Ob koncu smo zapeli še naše »magdalenske litanije« matere Božje. Tako duhovno okrepljeni smo se odpeljali v vas Krašči na prijazen dom Kornikovih. Tu je tekla zibelka naši župljanki Anici Durič in njeni sestri Mariji. In če smo se v Pertoči duhovno okrepili, samo se tu telesno v polni meri okrepčali in odžejali. To znajo in zmorejo pripraviti le ljudje odprtega srca in odprtih rok. Hvala.
Seveda pa gre največja zahvala našemu dragemu Gospodu za prelep, vsestransko bogat dan, ki nam je bil podarjen.
Romarica Magda
