Jezus se prikaže sedmim učencem

    Potem se je Jezus spet razodel učencem pri Tiberijskem jezeru. Razodel pa se je takóle: Simon Peter, Tomaž, ki se imenuje Dvojček, Natánael iz galilejske Kane, Zebedéjeva sinova in dva druga izmed njegovih učencev so bili skupaj. Simon Peter jim je rekel: »Ribe grem lovit.« Dejali so mu: »Tudi mi gremo s teboj.« Odšli so in stopili v čoln, toda tisto noč niso nič ujeli. Ko se je že zdanilo, je stal Jezus na bregu, vendar učenci niso vedeli, da je Jezus. Jezus jim je rekel: »Otroci, imate kaj hrane?« Odgovorili so mu: »Nič.« Tedaj jim je rekel: »Vrzite mrežo na desno stran čolna in boste našli.« Vrgli so jo, pa je zaradi obilice rib niso mogli več izvleči. Tisti učenec, ki ga je Jezus ljubil, je rekel Petru: »Gospod je.« Ko je Simon Peter slišal, da je Gospod, si je opasal vrhnje oblačilo, ker je bil gol, in se vrgel v jezero. Drugi učenci so pripluli s čolnom in privlekli mrežo z ribami; niso bili namreč daleč od brega, le kakih dvesto komolcev. Ko so stopili na kopno, so na tleh zagledali žerjavico in na njej ribo ter kruh. Jezus jim je rekel: »Prinesite ribe, ki ste jih pravkar ujeli!« Simon Peter se je tedaj vkrcal in potegnil na kopno mrežo, polno velikih rib; bilo jih je sto triinpetdeset. Čeprav jih je bilo toliko, se mreža ni raztrgala. Jezus jim je rekel: »Pridite jest!« Toda nobeden izmed učencev si ga ni drznil vprašati: »Kdo si ti?«; vedeli so namreč, da je Gospod. Jezus je prišel, vzel kruh in jim ga ponudil; in prav tako ribo. To je bilo že tretjič, da se je Jezus razodel učencem, odkar je bil obujen od mrtvih.

Jezusovo vstajenje

    Prvi dan tedna je Marija Magdalena zgodaj, ko je bila še tema, šla h grobu in videla, da je kamen od groba odvaljen. Tekla je torej in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je Jezus ljubil, in jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Peter in oni drugi učenec sta se torej odpravila in šla h grobu. Skupaj sta tekla, pa je oni drugi učenec prehitel Petra in prvi prišel h grobu. Sklonil se je in videl na tleh povoje – vendar ni vstopil. Tedaj je prišel Simon Peter, ki je šel za njim, in je stopil v grob. Videl je, da so povoji na tleh in da prtič, ki je bil na njegovi glavi, ni ležal med povoji, ampak posebej, zvit na drugem mestu. Tedaj pa je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prišel h grobu, in je videl in veroval. Nista še namreč umela pisma, da mora vstati od mrtvih.

Jezus se prikaže učencem

    Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila tam, kjer so se učenci zadrževali, vrata iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.«

VELIKA SOBOTA
    Slavim te Gospod, ker si me osvobodil
in nisi dal mojim sovražnikom veselja nad mano. ⁴ Gospod, iz podzemlja si me potegnil,
rešil me izmed njih, ki se pogrezajo v jamo. ⁵ Igrajte Gospodu, njegovi sveti,
zahvaljujte se njegovemu svetemu imenu! ⁶ Zakaj njegova jeza traja trenutek,
njegova dobrohotnost pa vse življenje;
zvečer pride jok
in zjutraj radost. ¹¹ Sliši, Gospod, in usmili se me;
Gospod, pomočnik mi bodi!« ¹² Spremenil si moje žalovanje v rajanje,
odpel mi raševnik in me opasal z veseljem; ¹³ da ti bo pela moja duša in ne umolknila.
Gospod, moj Bog, na veke te bom hvalil.

Ps 30,2.4-6.11-13

     Tudi ta dan ni svete maše, saj večerna vigilija spada že k praznovanju velike noči. Vsi se mudimo ob Jezusovem grobu in premišljujemo njegovo trpljenje. Zjutraj pred cerkvijo blagoslovimo ogenj, ki ga nato raznesemo po domovih. Po stari slovenski navadi se ta dan blagoslavljajo velikonočna jedila, ki jih družina zaužije za velikonočni zajtrk. 

     Zvečer se po cerkvah začne velikonočna vigilija (bedenje). Zopet se blagoslovi ogenj, ob katerem se prižge velikonočna sveča, ki predstavlja vstalega Kristusa. Svečo duhovnik prinese v temno cerkev in zapoje ob njej čudovito in starodavno hvalnico. To je t.i. slavje luči, saj je vstali Kristus edina prava luč, ki razsvetljuje naše življenje. Drugi del obredov predstavlja daljše besedno bogoslužje (na voljo je devet beril iz Stare zaveze in dve novozavezni). Pred berilom iz nove zaveze zapojemo slavo, prižgejo se vse luči, oglasijo se zvonovi in orgle. Pred evangelijem pa zopet zapojemo alelujo-trikratno, vedno višje in mogočnejše. Po pridigi sledi blagoslov krstne vode, ki se uporablja za krščevanje ves velikonočni čas. Ob tem vsi navzoči s prižganimi svečami v rokah obnovimo svoje krstne obljube. Evharistično slavje se nato nadaljuje kot običajno.