Prilika o krivičnem oskrbniku

    Nato je govoril svojim učencem: »Živel je neki bogataš, ki je imel oskrbnika in tega so mu zatožili, da zapravlja njegovo premoženje. Poklical ga je in mu rekel: ›Kaj slišim o tebi? Podaj obračun o svojem oskrbovanju, kajti ne boš več mogel biti moj oskrbnik.‹ Oskrbnik pa je rekel sam pri sebi: ›Kaj naj storim, ker mi gospodar jemlje oskrbništvo? Kopáti ne morem, beračiti me je sram. Vem, kaj bom storil, da me bodo ljudje sprejeli v svoje hiše, ko me bo gospodar odstavil od oskrbništva.‹ Poklical je dolžnike svojega gospodarja, vsakega posebej. In rekel je prvemu: ›Koliko si dolžan mojemu gospodarju?‹ Ta je rekel: ›Sto čebrov olja.‹ On pa mu je dejal: ›Vzemi svojo zadolžnico, brž sédi in zapiši: petdeset.‹ Spet drugemu je rekel: ›Koliko pa si ti dolžan?‹ Rekel mu je: ›Sto kadi žita.‹ Dejal mu je: ›Vzemi zadolžnico in zapiši: osemdeset.‹ In gospodar je pohvalil krivičnega oskrbnika, da je preudarno ravnal, kajti sinovi tega veka so do svojega rodu preudarnejši kakor sinovi luči.  Jaz pa vam pravim: Naredite si prijatelje s krivičnim mamonom, da vas sprejmejo v večna bivališča, ko ta propade. Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem, kdor pa je v najmanjšem krivičen, je krivičen tudi v velikem. Če torej niste bili zvesti pri ravnanju s krivičnim mamonom, kdo vam bo zaupal, kar je resnično? In če niste bili zvesti pri tujem, kdo vam bo dal, kar je vaše? Noben služabnik ne more služiti dvema gospodarjema; ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali pa se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu.«

Lk 16,1-13

BOG ALI MAMON

   Vse je blago. Če imaš dovolj denarja, si lahko privoščiš vse, kar si tvoje srce poželi. Takšna je sodobna miselnost in mnogi so postali sužnji potrošniške družbe. Recesija je sicer te želje nekoliko prizemljila, a mnogi se še vedno obnašajo kot bogataši, ki si lahko vse privoščijo. In kdo bo odrešil te »sužnje denarja«? Samo smrt. Z vprašanjem, kako bo na drugi strani, se ne ubadajo. Pa vendar, Bog je, če ga priznamo ali ne. Sprenevedanje nam zato nič ne koristi. Potrudimo se raje in se pripravimo na srečanje z Gospodom. O tem stanju sprenevedanja nam govori današnja Božja beseda. Vedno so težnje močnejšega, da podjarmi šibkejšega in mu zavlada ter ga po možnosti finančno uniči. V današnjem svetu smo temu neprestano priča, saj večina raje služi mamonu in se za Boga sploh ne meni. Ta mamon človeka spravlja v položaj borbe za več, vedno več ne glede na žrtve, ne glede na življenja, ki jih bo s svojim pohlepom uničil. Pogosto tako ravnajo tudi ljudje, ki se deklarirajo za kristjane, saj je dobiček bolj pomemben od dostojne plače delavca. Jezus je tukaj jasen, saj nas opozarja, da ne moremo služiti dvema gospodarjema: Bogu in denarju. Jezus želi pokazati, da je veličina slehernega življenja nad materialnimi dobrinami in da je dobrota in usmiljenje tisto, ki mora v naših odnosih slaviti zmago. Kje sem jaz, oziroma kakšen je moj odnos do denarja in kakšen je moj odnos do sočloveka? Gospod me vabi, vse nas vabi, da odpremo svoje srce in ponudimo svojo roko tistim, ki jo najbolj potrebujejo: ubogim, zapostavljenim, brezpravnim …

   Prerok Amos (8,4-7) nastopi proti prevarantom, ki izkoriščajo ubožca, ki goljufajo z varljivo tehtnico in na vse mogoče načine z namenom, da kupijo siromake in uničijo ubožce. Sodobni izraz za prevarantstvo je korupcija. V ozadju so različne oblike podkupovanja in izkoriščanja človeka. Ali nam to ni znano tudi danes? Korupcija se je razrasla v vse pore družbe in videti je, kot da pravice ni več nikjer. Proti takim nastopa Amos v imenu Boga, ki prisega, da ne bo pozabil teh njihovih krivičnih dejanj. Vsaka goljufija se prej ali slej odkrije, kajti Bog vse vidi, Bog vse ve, greh se delati ne sme, kot pravi staro pravilo iz katekizma.

    Grešniku je treba vedno dati priložnost, če ne drugače, vsaj tako, da molimo in ga priporočamo Božjemu usmiljenju. O tem govori apostol Pavel v 1. pismu Timoteju (2,1-8). Bog namreč hoče, da njegove ljubezni ne zadržimo zase, ampak da jo razdajamo s tistimi, ki so Bogu blizu ali daleč. Vsaka velikodušnost je stokrat poplačana. Zato molimo za tiste, ki so padli v brezno greha, izkoriščanja, korupcije, nepravičnosti. Bog je neskončno usmiljen in želi, da se tudi mi usmilimo sočloveka, čeprav nam je ta storil krivico. Molitev je edino pravo orožje zoper takšno stanje v družbi. S kritiziranjem ne bomo dosegli ničesar.

    Prav o usmiljenju nam spregovori evangelij po Luku (16,1-13). Prilika o krivičnem oskrbniku nam prikaže logiko Božjega usmiljenja. Oskrbnik je lastniku zapravljal premoženje. Lastnik ga je poklical na odgovor. Ta pa je hitro zmanjšal zapisane vsote dolgov tistih, pri katerih je računal na zatočišče, potem ko bo vržen iz službe. Jezus ga pohvali, da je ravnal preudarneje kakor »sinovi luči«, kar pomeni »ljudje z močnim duhovnim spoznanjem«. Jezus s tem žalosten prizna, da se marsikdaj krivični ljudje bolj potrudijo, da dosežejo svoje krivične cilje, kakor pa duhovni ljudje za duhovne cilje. S tem Jezus kritizira duhovno lenobo vernih ljudi. Toda Jezus prizadevne krivične uspešneže takoj za tem osmeši: »Naredite si prijatelje s krivičnim mamonom, da vas sprejmejo v večna bivališča, ko ta propade.« To pomeni, da tisti, ki s svojo iznajdljivostjo na krivičen način dosežejo izredne uspehe, pred obličjem smrti niso dosegli nič. Prijatelji, ki si jih človek pridobi s krivičnim mamonom, mu ne morejo pomagati priti v nebesa. Zato je tak uspeh le začasen, minljiv in zapreka za zveličanje. Revne imamo vedno med nami in revščina ima različne oblike. Ni najhujša materialna revščina, ampak predvsem duhovna. Bližina in sprejemanje drugega je danes postalo ena od oblik terapije. Bog nas zato vabi, da smo usmiljeni, dobronamerni in prizanesljivi do drugih, predvsem do tistih, ki so osamljeni in se za njih nihče ne zanima. Gospod naj nam pomaga, da bomo zvesti tudi v majhnih stvareh in usmiljeni kakor Oče.