Znamenja in preganjanja

    Ko so se nekateri pogovarjali o templju, kako je okrašen z lepimi kamni in zaobljubljenimi darovi, je rekel: »Prišli bodo dnevi, ko od tega, kar vidite, ne bo ostal kamen na kamnu, ki bi ne bil zrušen.«

    Vprašali so ga: »Učitelj, kdaj pa bo to in kakšno bo znamenje, ko se bo to začelo goditi?« Rekel jim je: »Glejte, da se ne daste zavesti! Veliko jih bo namreč prišlo v mojem imenu in bodo govorili: ›Jaz sem,‹ ali ›Čas se je približal.‹ Ne hodíte za njimi! Ko boste slišali o vojnah in vstajah, se ne ustrašite, kajti to se mora prej zgoditi, vendar še ne bo takoj konec.« Tedaj jim je govoril: »Vzdignil se bo narod proti narodu in kraljestvo proti kraljestvu. Veliki potresi bodo na mnogih krajih, kužne bolezni in lakota, grozote in velika znamenja z neba. Toda preden se bo to zgodilo, bodo nad vas dvigali roke, preganjali vas bodo, izročali v shodnice in ječe in zaradi mojega imena vas bodo vlačili pred kralje in oblastnike. Vam pa bo to dalo priložnost za pričevanje. Vtisnite si v srca to, da ne boste vnaprej premišljevali, kako bi se zagovarjali. Jaz vam bom namreč dal usta in modrost, kateri vsi vaši nasprotniki ne bodo mogli kljubovati ali ji ugovarjati. Izdajali vas bodo celo starši in bratje, sorodniki in prijatelji, in nekatere izmed vas bodo ubili. Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena, toda niti las z vaše glave se ne bo izgubil. S svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje.«

Lk 21,5-19

PRIPRAVIMO SE NA GOSPODOV PRIHOD

   Bolj se bližamo koncu cerkvenega leta, bolj »strašljiva« je Božja beseda, ki nas opozarja, da bo vsega na tem svetu enkrat konec. Hkrati pa nam želi povedati, da moramo živeti tako, da ne pademo v obsodbo. Zato se je treba truditi in delati za rešitev duš pred večnim ognjem, kajti tako bomo rešili svojo dušo. Zelo pomembno je, da delamo koristne stvari, ki pomagajo človeštvu na poti proti nebeški domovini. »Kdor ne dela, naj ne je!« pravi pregovor, ki bi danes moral postati pravilo. Veliko ljudi izkorišča socialne prispevke in ni pripravljena delati. Vsakdo se je dolžan maksimalno angažirati, da bo lahko živel od truda svojega dela. Tudi apostol Pavel je na svojih misijonskih potovanjih srečeval ljudi, ki so popuščali svoji lenobi in živeli na račun drugih. Ta grda navada je tudi danes v veliki meri prisotna. Slaba je tudi druga skrajnost, ko se kdo preveč peha za materialnimi dobrinami in izkorišča delavce. Tudi to ni pravo delo, pač pa obsodbe vredno zavržno dejanje, ki kliče obsodbo zlih dejanj. Bog obljublja uničenje zla in tistih, ki delajo zlo in krivico, v peklenskem ognju. Pravičnemu pa se ne bo treba bati dneva, ko pride Gospod. Trudimo se, da bomo živeli tako, kot nas uči Božja beseda, da ravnamo pravično in z ljubeznijo, da služimo, ne pa gospodujemo.

    Krivice so se vedno dogajale in tako bo do konca sveta. To pa ne sme postati lažna tolažba, ampak poziv k resnemu odpravljanju vsega, kar je krivično, sicer se lahko uresniči napoved preroka Malahija (3,19-20): »Vsi predrzneži in vsi, ki delajo krivično, bodo strnišče: dan, ki pride, jih bo sežgal!« Drugi del prerokbe pa nas navdaja z upanjem: »Vam pa, ki se bojite mojega imena, vzide sonce pravičnosti in ozdravljenje prihaja po njegovih žarkih.« Ali nimamo resnega razloga, da se odpovemo zlu in delamo dobro? Živimo tako, da bomo deležni Božjih dobrin, ki nam jih obljublja.

    Ali smem postaviti sebe za zgled, kot je Pavel dal sebe za zgled Tesaloničanom, ko jim je pisal: »Nismo med vami živeli neurejeno, tudi nismo zastonj jedli kruha pri nikomer, ampak smo trudoma garali noč in dan, da ne bi bili v breme komu izmed vas« (2 Tes 3,7-12). Treba je tako živeti, da drugi ne bodo imeli priložnosti s prstom kazati na nas in govoriti: »Poglejte jih! Hodijo v cerkev pa so slabši od nas!« Take opazke nas opozarjajo, da ne živimo tako, kot nas uči Jezus. Ne pozabimo vsak dan prositi Gospoda, da nam da milost, da bomo zgledno živeli in ljudi vodili k Bogu. Gorje nam, če se drugi zaradi nas pohujšajo.

    »Kdaj bo sodni dan in kaj se bo takrat dogajalo?« se sprašujejo mnogi. Ni treba vedeti, kdaj bo sodni dan prišel, ampak se je treba potruditi, da ga ne bomo dočakali praznih rok. V evangeliju Jezus govori o templju. Besede, da »ne bo ostal kamen na kamnu«, Jezus izreče nad čisto novim – tretjič zgrajenim – jeruzalemskim templjem. Štiri desetletja zatem so ga razrušili Rimljani. Jezus to vzame za podobo v napovedi konca sveta. Znamenje konca so tudi ljudje, ki se proglašajo za lažne odrešenike in si bogoskrunsko nadevajo Božje ime »Jaz sem« (»Jahve«). Ta greh so zagrešili moderni ateizmi, v novodobnih gibanjih pa se bogoskrunsko pojavljajo »krivi kristusi«, ki obljubljajo razne rešitve mimo Kristusa in Cerkve. Danes je obilica takšnih krivih prerokov in mnogi gredo za njimi, tudi tisti, ki so nekoč hodili za Kristusom. To je žalostna zabloda. Iskanje duhovnosti je danes zelo moderno, saj si človek kot duhovno bitje želi duhovne hrane. Žal jo mnogi iščejo na napačnih krajih, v napačnih knjigah in pri raznih gurujih, ki obljubljajo čudežne rešitve. Žal pogosto marsikdo izmed kristjanov ni pripravljen zastaviti besede za Kristusa, češ se mi bodo posmehovali. Bolj nas skrbi, kaj bodo ljudje rekli, kot pa zveličanje duš. V bližanju konca sveta Jezus našteva moralne katastrofe, katerih posledica so potem naravne katastrofe. Lažni odrešeniki pošiljajo narod zoper narod, državo zoper državo. Preganjajo občestvo vernih. Ob tem ne smemo zapasti v paniko. Ker občestvo vernih vodi Sveti Duh, velja navodilo: »Da ne boste vnaprej premišljevali, kako bi se zagovarjali. Jaz vam bom dal usta in modrost, kateri vsi vaši nasprotniki ne bodo mogli kljubovati ali ji ugovarjati.« To se je zgodilo, ko so kristjane preganjali in to se dogaja tudi danes, če smo dovolj odprti za delovanje Svetega Duha. Če bomo delali po Božji volji in živeli pošteno, če bomo svojo vero nadgradili z ljubeznijo in upanjem, da je naša pot prava, potem se nam poslednjega dne ni treba bati. Prosimo Gospoda, da nam pri teh prizadevanjih pomaga.