Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Polôži svoj prst sèm in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo polôži v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovóril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!« Jn 20,26-29
Apostol Tomaž ni mogel verjeti ostalim apostolom, ki so se že srečali z vstalim Jezusom. Rekel je, da bo verjel le, če se bo lahko dotaknil njegovih ran. Osem dni kasneje, ko se je Jezus zopet prikazal učencem, je Tomaža povabil, naj se s prstom dotakne njegovih ran. Tomaž se je sedaj odzval z najlepšo veroizpovedjo Nove zaveze: »Moj Gospod in moj Bog!« Mar nismo skoraj vsi podobni nevernemu Tomažu? Svojo vero povezujemo z laboratorijskim dokazovanjem: hočem videti, se dotakniti, okusiti, ovohati in s številnimi poskusi dokazati, da je neka zadeva resnična. Kar je dokazano, v to ni treba več verjeti. Vera se začne tam, kjer ti odpove tvoj razum, ko obupaš nad svojimi sposobnostmi in lahko zaupaš samo še nekomu, ki je večji in močnejši od tebe. Jezus je močnejši od nas, njegovo vstajenje je največji čudež!
Nedelja Božjega usmiljenja je tesno povezana s sv. Faustino Kowalsko, poljsko redovnico iz reda Marijinih sester usmiljenja, ki je znana kot "apostolka Božjega usmiljenja". Po njenih besedah ji je Jezus v številnih videnjih naročil, naj svetu sporoči njegovo brezmejno usmiljenje do vseh ljudi – zlasti grešnikov. Jezus ji je rekel: "Želim, da ves svet spozna moje usmiljenje. Želim podariti nepojmljive milosti dušam, ki zaupajo mojemu usmiljenju." Vsi smo grešniki, zato se ne moremo rešiti le v moči svojih dobrih del, ampak moremo računati na Božje usmiljenje, ki nam omogoča odrešenje kljub naši grešnosti.
Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povôje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, a ne ob povôjih, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. Nista še namreč razumela Pisma, da mora Gospod vstati od mrtvih. Jn 20.6-10
Velika noč je največji krščanski praznik, vendar ga praznujejo tudi nekatere druge veroizpovedi. Ni velike noči brez pirhov. Ta navada izvira že iz davnih časov, ko so mnoge kulture verjele v kozmično jajce. Prve naprednejše civilizacije, kot so Rimljani, Perzijci, Grki, Egipčani, Kitajci in Indijci, so že davno nazaj barvale in okraševale jajca, vsi pa so vsak na svoj način govorili o kozmičnem jajcu. Kitajci so bili na primer prepričani, da jajce s svojo notranjostjo simbolizira kaos, v notranjosti jajca pa naj bi se razvijalo mitološko bitje Pangu, ki je s svojim rojstvom začelo razvijati nov svet in novo življenje. To je vsebina današnjega praznika: Jezusovo vstajenje je začetek nečesa novega; Jezus je vstal od mrtvih, tudi nas čaka vstajenje in večno življenje. Zato s svojim življenjem pričujmo: Jezus je vstal! Aleluja!
Evangelij nam opisuje velikonočno jutro. Magdalena gre h grobu, da bi mazilila Jezusa, a najde prazen grob. To sporoči Petru in Janezu, ki tečeta h grobu in najdeta le povoje, Jezusa pa nikjer. Zanimivo je dejstvo, da se Jezus ni najprej prikazal učencem, ampak ženam, ki jih je takratna družba imela za nezanesljive priče. Vstajenjski dogodek in vrednost življenja lažje razumejo ubogi in preprosti. Ti se zavedajo, da je življenje velika skrivnost, zakrita pred razumniki tega sveta. Zato v preprostosti srca oznanjajmo radostno novico, da je Jezus res vstal, in to je razlog, da se veselimo in imamo drug drugega radi. Naj v naših srcih odmeva vesela aleluja. (jč)
VELIKI PETEK je spomin Jezusovega trpljenja in smrti. Bogoslužje velikega petka ima tri dele: opravilo Božje besede, katerega glavni del je poročilo o Jezusovem trpljenju, sledi deset slovesnih prošenj za vse potrebe. Drugi del odkrivanje križa in njegovo češčenje. Verniki prihajajo do križa in ga počastijo s poklekom ali poljubom, kar je izraz hvaležnosti za milost odrešenja, ki nam je bila dana po svetem križu. Veliki petek je edini dan v letu, ko ni svete maše. Ta dan je strogi post.
Ob 15 uri se zberemo h križevemu potu, obredi velikega petka se bodo pričeli ob 18.30.
VELIKA SOBOTA je dan Jezusovega počitka v grobu. Zgodaj zjutraj je blagoslov ognja, katerega ponesemo na svoje domove. V cerkvi pripravimo Božji grob in ob njem ves dan molimo. Ta dan je blagoslov velikonočnih jedil, ki nas spominjajo na smrt in vstajenje Jezusa Kristusa. Višek velike sobote je Vigilija - bdenje, to je pričakovanje Jezusovega vstajenja, zmaga nad smrtjo in grehom.
Blagoslovi jedil bodo po razporedu. Velikonočna vigilija se začne ob 19.30.
VELIKI ČETRTEK je spomin na Jezusovo zadnjo večerjo s svojimi učenci, med katero je postavil zakrament svete evharistije in duhovništva. Pri zadnji večerji je svojim prijateljem apostolom umil noge in jim s tem dejanjem pokazal, da so njegovi učenci tedaj, ko se v dejavni ljubezni sklonijo drug k drugemu.
Maša zadnje večerje bo pri nas ob 18.30. Po maši bo nekaj časa češčenje Jezusa v sv. Rešnjem Telesu.