Naše odrešenje je blizu

   »Varujte se, da vam sŕca ne bodo obtežena z razuzdanostjo, pijanostjo in življenjskimi skrbmi in da vas tisti dan ne ujame iznenada kakor zanka. Prišèl bo namreč nad obličje vse zemlje. Zato čujte in vsak čas molíte, da bi zmogli ubežati vsemu temu, kar se bo zgodilo, in stopiti pred Sina človekovega.«

Lk 21, 34-36)

   Jezus govori o velikih stiskah, ki se bodo zgodile pred koncem sveta. Opozarja nas, naj svojih src ne navezujemo na ta svet in njegove vrednote. Obteženost srca, ki jo povzročajo razuzdanost, pijanost in skrbi, ni le zunanja težava, temveč stanje duha, ki nas oddaljuje od Boga in nas zasužnjuje s stvarmi tega sveta.

   Poziv k molitvi in čuječnosti je poziv k stalnemu stiku z Bogom. Molitev ni le prošnja, temveč tudi poslušanje, srečanje z Božjo voljo in umiritev srca. Čuječnost pomeni biti pozoren na resničnost svojega življenja, prepoznavati nevarnosti, ki se skrivajo v navezanostih, in ohranjati usmerjenost k večnim vrednotam.

   »Tisti dan« nas opominja na trenutek, ko bomo stopili pred Sina človekovega – trenutek resnice, ko bomo poklicani, da pred Njim položimo svoje življenje. To ni zgolj strašljiv dogodek, temveč priložnost za srečanje z Ljubeznijo, ki nas neprestano kliče k sebi. Naj nas Jezusove besede vodijo k osvoboditvi srca, k iskanju Božje bližine in k upanju, ki nas opogumlja, da v preizkušnjah zremo v obzorje večnosti. Naj bo naša molitev vsakdanji pogovor z Njim in čuječnost življenjski slog, ki nas usmerja k svetosti.

Ob sodbi bo Kristus zbral vse svoje zveste

   Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: V tistih dneh, po tisti véliki stiski, bo sonce otemnelo in luna ne bo dajála svoje svetlobe. Zvezde bodo padale z neba in nebeške sile se bodo majále. Tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblakih z veliko močjo in slavo. In takrat bo poslal angele in zbral svoje izvoljene od štirih vetrov, od konca zemlje do konca neba. Od smokvinega drevesa pa se naučite priliko: Kadar postane njegova veja že mužévna in poganja liste, veste, da je poletje blizu. Tako tudi vi: Ko boste videli, da se to dogaja, védite, da je blizu, pred vrati. Resnično, povem vam: Ta rod nikakor ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle. Za tisti dan ali uro pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče.«

Kristus spričuje, da je res Kralj

   Tisti čas je Pilat rekel Jezusu: »Si ti judovski kralj?« Jezus mu je odgovóril: »Praviš to sam od sebe ali so ti drugi povedali o meni?« Pilat je odvrnil: »Sem mar Jud? Tvoj narod in véliki duhovniki so te izročili meni. Kaj si storil?« Jezus je odgovóril: »Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.« Pilat mu je rekel: »Torej si ti vendarle kralj?« Jezus je odgovóril: »Ti praviš, da sem kralj. Jaz sem zato rojen in sem prišel na svet zato, da pričujem za resnico. Kdor je iz resnice, posluša moj glas.«

Uboga vdova je dala več kot vsi

   Tisti čas je Jezus med svojim poučevanjem govóril množicam: »Varujte se pismoukov, ki si želijo hoditi okrog v dolgih oblačilih in si želijo pozdravov ljudi na trgih, prvih sedežev v shodnicah in častnih mest na gostijah, ki vdovam požirajo hiše in hinavsko opravljajo dolge molitve; ti bodo strože sojeni.« Sedél je nasproti zakladnici in gledal, kako množica meče denar vanjo. Mnogo bogatih je veliko vrglo. Prišla je tudi neka uboga vdova in je vrgla dva nôvčiča, to je en kvadrant. Tedaj je poklical k sebi svoje učence in jim rekel: »Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi, ki so metali v zakladnico. Vsi so namreč vrgli od svojega preobilja, ta pa je dala od svojega uboštva vse, kar je imela, vse, kar potrebuje za življenje.«