»Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Peter je odgovoril: »Božji Maziljenec.« … »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo rešil.

Lk 9,20.23-24

   Jezus tudi danes postavlja meni, tebi, vsakemu človeku posebej vprašanje: Kdo sem jaz zate? Je le zgodovinska oseba, prerok, učitelj morale – ali pa je resnično Božji Sin, tisti, ki je v središču mojega življenja? Peter odgovori: "Ti si Mesija, Sin živega Boga." Njegov odgovor je izraz vere, ki mu ni bila dana od ljudi, ampak, kot pravi Jezus, od nebeškega Očeta. To pomeni, da pravega spoznanja o Jezusu ne moremo doseči le z razumom – potrebna je vera, odprtost srca, Božja milost. Če resnično verjamem, da je Jezus Božji Sin, potem bo to vidno v mojem načinu življenja: v ljubezni, odpuščanju, zvestobi in iskanju resnice. V sodobnem svetu, kjer je veliko glasov, ki želijo določiti, kdo je Jezus – od tega, da je le mit, do tega, da je bil zgolj dober človek – je pomembno, da znamo jasno in osebno pričati o svoji veri: Zame je Jezus moj Gospod, moj Odrešenik, moj prijatelj.

   "Če hoče kdo iti za menoj..." Jezus ne sili nikogar. Vabi – ljubeče, svobodno. Hočeš iti za Njim? Odločitev je tvoja. Toda če se za to pot odločiš, potem se začne resnična preobrazba. Odpoved samemu sebi ne pomeni, da se moramo sovražiti ali zanikati svojo vrednost. Gre za to, da se ne postavljamo v središče sveta. Da ne živimo le zase. Da znamo reči: Ne moji volji, ampak Božji. Gre za ponižnost, za odprtost, da se pustimo oblikovati po Božji podobi – ne po svojih sebičnih željah. Križ ni samo trpljenje – križ je življenje s svojimi bremeni, odgovornostmi, izzivi. Vsak ima svoj križ – nihče ni brez njega. Pomembno pa je, da ga ne nosimo z uporom, ampak z vero. Jezus nas ne vabi, da iščemo križ, ampak da ga sprejmemo. S tem postane naš križ – čeprav težak – tudi pot k življenju. Jezus je prvi, ki je šel po tej poti odpovedi, križa in ljubezni. In ker hodi pred nami, vemo, da nas ne bo pustil same.