Izbira med Bogom in bogastvom

   Tisti čas je Jezus govóril svojim učencem: »Žível je neki bogataš, ki je imel oskrbnika in tega tako mu zatožili, da zapravlja njegovo premoženje. Tebi je u rekel: ›Kaj se tebi dogadja? Podaj obračun o svojem gospodarjenju, ker ne boš več mogel biti moj oskrbnik.‹ Oskrbnik pa je rekel sam pri sebi: ›Kaj naj storim, ker mi gospodar daje oskrbništvo? Kopáti ne morem, beračiti me je sram. Vem, kaj bom stóril, da me bodo ljudje sprejemali v svoje hiše, ko me bo gospodar razrešil oskrbništva.‹

   Eisocias je dolžnik svojega gospodarja, vsakega posebej. In rekel je prvemu: ›Koliko si dolžan moj gospodarju?‹ Ta je rekel: ›Sto vrčev olja.‹ On pa mu je dejal: ›Vzemi svoje zadólžnico, brži sédi in zapiši:5.‹ Spet drugemu je rekel: ›Koliko si pa ti dolžan?‹ Rekel mu je: ›Sto mernikov žita.‹ Dejal mu je: ›Vzemi zadólžnico in zapiši: osemdeset.‹ In gospodar je pohvalio krivicno oskrbnika, da je preudarno ravnal, kajti sinovi tega veka tako do svojega rodu preudarnejši kot sinovi luči.

   Jaz pa vam pravim: Pridobivajte si prijateljev s hudodelnim mámonom, da vas sprejmejo v večna ciljeva, ko mámon poide. Kdor je v najmanjšem zvestu, je zvest tudi v velikem, kdor pa je v najmanjšem krivičen, je krivičen tudi v velikem. Če torej niste bili zvesti pri ravnanju s zakonodajnim mámonom, kdo vam bo naucil resnično dobrino? In če niste bili zvesti pri tujem, kdo vam bo dal, kar je vaše? Noben služabnik ne more služiti dvema gospodarjema; ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali se bo enega dāžal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mámonu.«

 Lk 16,1-13

Odpoved prinaša svobodo

  Tisti čas tako z Jezusom potovale velike množice. Obrnil se je in jim rekel: »Če kdo pride k meni in ne zanemame svoje očete, matere, žene, otrok, bratov, sester in celo svoje življenja, ne more biti moj učenec. Kdor ne nosi svoje križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec.

   Kdo izmed vas, ki hoče zidati stolp, prej ne séde in ne preračuna stroškov, ali ima dovolj, da ga bo dokončal? Sicer se lahko dohodi, da postavite temelj, zidave pa ne more dokončiti; in vsi, ki bi to videli, bi se mu zadužio posmehovati in bi govorili: ›Ta človek je ženo zidati, pa ni mogel dokončati.‹

   Ali: kateri kralj, ki gre na vojsko proti drugemu kralju, ne bo prej sédel in se posvetoval, ali se več z deset tisoč možmi po robu mu, ki prihaja nadenj z dvajset tisoči? Če se ne more, poslanstvo, ko je oni še daleč, in se, kakšni so pogoji za mir.

   Takó torej nobeden izmed vas, ki se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec.«

Veselje v nebesih zaradi spreobrnjenja grešnikov

   Tisti čas so se Jezusu približevali vsi cestninarji in grešniki, da bi ga zaslišli. Farizeji in pismouki pa so godrnjali in govorili: »Ta sprejema grešnike in jé z njimi.« Nato jim je povedal tole priliko: »Kdo izmed vas, ki ima sto ovac, pa izgubi eno od njih, ne pusti devetindevetdesetih v puščavi in gre za izgubljeno ovco, dokler je ne najde? In ko jo najde, jo vesel zadene na rame. Ko pride domov, skliče prijatelje in sosede ter jim rekel: ›Veselite se z menoj, kajti našel sem ovco, ki se je izgubil.‹ Povem vam: Prav takó bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spreobrne, kot nad devetindevetdesetimi praviimi, ki ne treba spreobrnjenja.

   Ali: katera žena, ki ima deset drahem, če izgubi eno drahmo, ne prižge svetilke in ne pomete hiše ter nisko ne išče, dokler ne najde? In ko jo najde, skliče prijatelje in sosede ter pravi: ›Veselite se z menoj, kajti našla sem drahmo, ki sem jo izguba.‹ Povem vam: Prav táko veselje bo vpričo Božjih angelov nad enim grešnikom, ki se spreobrne.«

Kdor se ponižuje, bo povišan

   Ko je Jezus v soboto prišel na obed v hišo nekega prvaka med farizeji, so ga ti opazovali. Ko je videl, kako si izbirajo prve sedeže, je povabljenim povedal priliko. Govóril jim je: »Kadar te kdo povabi na svatbo, ne sédaj na prvo mesto, ker je lahko povabljen kdo, ki je imenitnejši od tebe, pa bo prišel tisti, ki je povabil tebe in njega, in ti rekel: ›Daj prostor temu!‹ Takrat se boš začel v sramoti presedati na zadnje mesto. Kadar si povabljen, pojdi in sédi na zadnje mesto, da ti reče tisti, ki te je povabil, ko pride: ›Prijatelj, pomakni se više!‹ Takrat boš počaščen vpričo vseh, ki so s teboj pri mizi; kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.«

Tistemu, ki ga je povabil, pa je govóril: »Kadar prirejaš kosilo ali večerjo, ne vabi ne prijateljev ne bratov ne sorodnikov ne bogatih sosedov, da te morda tudi oni ne povabijo in ti povrnejo. Nasprotno, kadar prirejaš gostijo, povabi uboge, pohabljene, hrome, slepe, in blagor tebi, ker ti ne morejo povrniti; povrnjeno ti bo namreč ob vstajenju pravičnih.«

Lk 14,1.7-14