Nebeški Oče razodene, da je Jezus njegov sin
Tisti čas je Janez oznanjal: »Za menoj pride močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi se sklônil pred njim in mu odvezal jermen njegovih sandal. Jaz sem vas krstil z vodo, on pa vas bo krstil s Svetim Duhom.« Tiste dni je prišel Jezus iz Nazareta v Galileji in Janez ga je krstil v Jordanu. Brž ko je stopil iz vode, je zagledal nebesa odprta in Duha, ki se je spuščal nadenj kakor golob. In zaslišal se je glas iz nebes: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.«
Mr 1,7-11
NOVI ČLOVEK
Nedelja Jezusovega krsta nas spominja na naš krst. Ko je Janez krstil Jezusa v reki Jordan, se je iz nebes slišal glas: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje!« Ta krst je bil čisto nekaj drugega, kot običajno oblivanje z vodo, kar je Janez Krstnik delal vsak dan, ko so k njemu prihajale množice, ga poslušale in stopile v reko Jordan, da jih je potopil v vodo. To je bilo simbolično dejanje, da se kesajo in hočejo spremeniti svoje življenje. Pri Jezusovem krstu pa se je spustil nadenj golob in se je slišal skrivnosten glas. To je bil krst v Svetem Duhu. Voda nima moči spreobnjenja, samo Sveti Duh lahko človeka predrugači. Mi vsi smo prejeli Jezusov krst in moč Svetega Duha. Prejeli pa smo tudi milost, s pomočjo katere moremo spremeniti svoje življenje in slediti Jezusu in njegovemu nauku.
Janez Krstnik je jasno povedal, da ni on mesija, ki bo rešil človeštvo, ampak ga je samo napovedoval: »Za menoj pride močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi se sklonil pred njim in mu odvezal jermen njegovih sandal!« Janez se je zavedal, da je samo glas, samo tisti, ki pripravlja pot. Ko pa bo Jezus prejel zakrament svetega krsta, se bo začelo Božje kraljestvo uresničevati. Ko smo bili mi krščeni, smo stopili v nove čase, kjer ima glavno besedo Sveti Duh, ki nas posvečuje in nam daje moč. Mi smo bili krščeni v moči troedinega Boga, saj nas je duhovnik krstil v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Kot pravi krstni obrednik, smo postali nova stvar in oblekli Kristusa. Ko nas je pokrižal, nas je izročil križanemu Kristusu; klical je na nas Božji blagoslov, Božjo naklonjenost in varstvo. Ko krstitelj oblije krščenca s krstno vodo, le-ta prejme Božje življenje, ki ga bo pozneje krepil z evharistijo. Vsak človek se mora od rojstva do smrti odločati med dobrim in slabim. Da se lahko odloči za dobro in zavrne slabo, potrebuje veliko notranjo moč, ki nam jo daje krstna milost.
Prerok Izaija takole napoveduje mesijanske čase: »Vsi, ki ste žejni, pridite k vodi, in vi, ki nimate denarja, pridite, kupite in jejte!« Pri Bogu so številne milosti, ki so nam vedno na razpolago, le odločiti se moramo, da se mu približamo s pravim zaupanjem in molitvijo. Potrebna je tudi vera, da smo to, kar prosimo, že prejeli, pa čeprav še ne vidimo pravega učinka. Tudi Jezus nas vabi, da verujemo, ne le površno in mlačno, ampak trdno, da bo naša vera lahko »gore premikala«. Milost smo prejeli pri svetem krstu in jo prejemamo tudi pri drugih zakramentih, samo odpreti se moramo zanjo in postaviti Boga na prvo mesto.
Jože Č.