Koledar dogotkov

Last month November 2024 Next month
M T W T F S S
week 44 1 2 3
week 45 4 5 6 7 8 9 10
week 46 11 12 13 14 15 16 17
week 47 18 19 20 21 22 23 24
week 48 25 26 27 28 29 30

Prijava

Otrok je rastel in bil vedno bolj poln modrosti

   Ko so se dopolnili dnevi Marijinega očiščevanja po Mojzesovi postavi, so Jezusa prinesli v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda, kakor je zapisano v Gospodovi postavi: Vsak moški prvorojenec naj bo posvečen Gospodu, in da bi žrtvovali dve grlici ali dva golobčka, kakor je rečeno v Gospodovi postavi.

   Bil pa je v Jeruzalemu mož, ki mu je bilo ime Simeon; bil je pravičen in bogaboječ. Pričakoval je Izraelovo tolažbo in Sveti Duh je bil nad njim. In Sveti Duh mu je razodel, da ne bo videl smrti, dokler ne bo videl Gospodovega maziljenca. V Duhu je prišel v tempelj. In ko so starši prinesli dete Jezusa, da bi zanj opravili vse po običaju postave, ga je tudi Simeon vzel v naročje, slavil Boga in rekel: »Zdaj odpuščaš, Gospodar, svojega služabnika v miru, kakor si obljubil s svojo besedo. Kajti moje oči so videle Odrešenika, ki si ga poslal vsem ljudstvom: luč v razodetje vsem narodom in v slavo Izraela, tvojega ljudstva.«

   Njegova oče in mati sta se čudila temu, kar se je govorilo o njem. Simeon jih je blagoslôvil in rekel Mariji, njegovi materi: »Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, kateremu bodo nasprotovali, in tvojo dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli mnogih src.«

 

   Tam je bila tudi prerokinja Ana, Fanuélova hči iz Aserjevega rodu. Bila je že zelo v letih. Po svojem devištvu je sedem let preživela z možem, nato pa je kot vdova dočakala štiriinosemdeset let. Templja ni zapuščala, ampak je noč in dan s postom in molitvami služila Bogu. Prav tisto uro je prišla v tempelj počastit Boga. In pripovedovala je o otroku vsem, ki so pričakovali odrešenje Jeruzalema. Ko so izpolnili vse po Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret.

   Otrok pa je rastel in se krepil. Bil je vedno bolj poln modrosti in Božja milost je bila z njim.

Lk 2,22-40

 

DRUŽINA JE DAR

   Danes je nedelja Svete Družine. Družina je osnovna celica družbe, iz katere izhajajo razne oblike združevanja ljudi. Idealna družina je oče, mati in otroci. V taki obliki družine more otrok imeti najboljše pogoje za razvoj svoje osebnosti. Zato se je tudi Jezus rodil v takšnem okolju. Tudi v družini se pogosto pojavijo razne težave, ki jih zakonca s skupnimi močmi poskušata rešiti, da bi ohranila čimbolj varno okolje za razvoj. Mnoge družine se soočajo z revščino, ki družino spravlja v težak položaj, saj je tudi telesna hrana potrebna za razvoj. Mnoge družine so zapostavljene zaradi različnih razlogov, tudi verskih. Kar se težav tiče, Sveta Družina ni bila nič drugačna od drugih družin.

   Ko so Jezusa nesli v tempelj, kakor je bilo po judovski navadi, sta se Marija in Jožef soočila s precej nenavadnimi napovedmi. Starček Simeon namreč prerokuje Mariji: Glej, ta bo postavljen v padec in vstajenje mnogih in tvojo dušo bo presunil meč!« Nič kaj obetavna napoved, ko ti napovedujejo neverjetne dogodke in hkrati bolečine. S tem je želel povedati, da bo Marija čutila Jezusove bolečine v svojem srcu. Božično veselje se spremeni v kruto realnost, ki včasih ne prizanaša, saj so kmalu morali bežati v Egipt, ker je kralj Herod stregel Jezusu po življenju. Bog je posredoval, da so ušli nevarnosti. Tako moramo biti tudi mi odprti za Božja sporočila, ki nas vodijo skozi življenje na tem svetu. In varno bomo hodili.

   Evangelist Luka zaključi poročilo o darovanju v templju: »Otrok je rasel in se krepil. Bil je vedno poln modrosti in Božja milost je bila z njim!« Jezus je bil še dojenček, a že v tej najnežnejši dobi, sta se Jožef in Marija potrudila, da bi ga vzgojila v skladu z judovsko postavi in ga pripravila na samostojno, Bogu všečno življenje. Za današnje družina je tak način vzgoje velik izziv, kajti mnogi starši mislijo, da otroku ne smeš nobene stvari vsiljevati, naj se vedno sam odloči. Takšno mišljenje je zmotno: otrok ima res darove za samostojno življenje, vendar potrebuje pomoč odraslih, da lahko svoje darove pravilno razvije. Še bolj zmotno pa je prepričanje, da za vzgojo Bog ni potreben. Bog nas je poklical v življenje in k njemu se vračamo, zato so tako starši kot otroci odgovorni, kako bodo poslanstvo, ki jim je zaupano, izpolnili. Naj nam pri tem pomaga Božja milost, da bomo živeli vrednote evangelija in tako kazali pot sodobnemu svetu.

 

 

                                                                             Jože Č.