Kdor ne sprejme svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden. Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. 

Mt 10,38-39

   Soočanje z realnostjo in sprejetje življenja v njegovi celovitosti, takšnega kot je, je prvi korak na poti k Bogu. Jezus nam je podaril svobodo, zato se mora vsakdo sam odločiti in narediti načrt svojega življenja. Trpljenje, bolezni in številne ovire, s katerimi se vsak dan srečujemo, so sestavni del življenja. Če to zanikamo, živimo v utvari in bomo stalno razočarani. Za Gospodom lahko hodimo samo takšni, kot smo v resnici, s svojimi prednostmi in s svojimi ranami. Jezus je lahko pravi odrešenik samo za tistega, ki se počuti kot grešnik, si prizna svoje slabosti in išče rešitev pri njem, ki je pot, resnica in življenje.

   Vsak človek nosi svoj križ. To so preizkušnje, razočaranja, bolezni, nerazumevanje, pa tudi vsakodnevne dolžnosti in odpovedi. Jezus ne pravi, naj si križe iščemo ali jih povečujemo. Pravi pa, naj pred njimi ne bežimo in jih ne nosimo sami. Križ postane lažji, ko ga nosimo skupaj z njim. Jezus obljublja nekaj presenetljivega: kdor izgubi svoje življenje zaradi njega, ga bo našel. To pomeni, da človek, ki zaupa Bogu, ki zna ljubiti bolj kakor sebe in ki ostaja zvest tudi takrat, ko je težko, ne izgubi ničesar bistvenega. Prav nasprotno. Odkrije globlji mir, svobodo in veselje, ki jih svet ne more dati. Kristjan ne hodi za Kristusom zato, ker je pot lahka, ampak zato, ker ve, da križ ni zadnja beseda. Za velikim petkom vedno pride velikonočno jutro. Zato je vsak križ, sprejet z vero in ljubeznijo, že seme novega življenja.