Tisti čas je Duh odvêdel Jezusa v puščavo, da bi ga hudič skušal. Ko se je postil štirideset dni in štirideset noči, je postal napósled lačen. In pristopil je skušnjavec in mu rekel: »Če si Božji Sin, reci, naj ti kamni postanejo kruh.« On pa je odgovóril: »Pisano je: ›Človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust.‹«

Mt 4,1-4

   Današnja Božja beseda nam v ospredje postavlja skušnjave. Že v raju satan skuša Evo in jo z lažjo zapelje v greh, ki je imel posledice za vse človeštvo. Nihče ni varen pred skušnjavami, niti Jezus, Božji sin je bil deležen napada satana, ki ga je želel odvrniti od njegove naloge, odrešenja človeštva. V evangeliju beremo, da so bile tri skušnjave. Prva skušnjava je bila lakota. Spremeniti kamenje v kruh. Kaj je narobe s tem, da poskrbiš zase? Toda v ozadju je bilo vprašanje: Ali boš zaupal Očetu ali boš vse vzel v svoje roke? Kolikokrat tudi mi iščemo takojšnje rešitve, ker ne prenesemo praznine ali čakanja. Druga skušnjava je bila slava. Biti občudovan, potrjen, varen v očeh drugih. Danes je to morda število všečkov, priznanje, položaj. A vrednost človeka ne raste z aplavzom. Raste v zvestobi. Tretja skušnjava je bila moč. Oblast nad svetom brez poti križa. Uspeh brez trpljenja. Rezultat brez žrtve. Tudi mi si pogosto želimo cilja, a brez poti, ki vodi do njega.

   Jezusov odgovor na skušnjave je bil: »Gospoda svojega moli in samo njemu samemu služi!« Ne moremo služiti dvema gospodarjema, kajti zdrav in pokončen človek se trudi, da ni razdeljen sam v sebi. Lahko smo vroči ali mrzli, mlačni ljudje niso simpatični, kajti pri njih nikoli ne vemo, kako se bodo obrnili. Zelo pomembno je, da smo na Jezusovi strani. Samo z njim smo se sposobni pravilno odločiti, ko je pred nami skušnjava, ki je za nas pogubna. Jezus nas uči, da je v težkih trenutkih dobro v molitvi poklicati njega, da nam priskoči na pomoč s pravim nasvetom. Jezus je premagal skušnjavca in nam dal zgled, kako se je treba odločati. (jč)