Ko so modri odšli, se je Gospodov angel prikazal Jožefu v sanjah in rekel: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in zbéži v Egipt! Ostani tam, dokler ti ne povem; Heród bo namreč iskal dete, da bi ga umóril.« Vstal je, še ponoči vzel dete in njegovo mater ter se umaknil v Egipt. 

Mt 2,13-14

   Tudi Sveta Družina je imela številne probleme, saj je takoj po rojstvu Jezusa morala bežati iz svoje dežele v Egipt, kjer jih kralj Herod, ki se je bal za svoj prestol, ni mogel najti. Rivalstvo za »prestol«, kdo bo prvi in bo imel moč nad drugimi, je vedno prisotno. To se ne dogaja le na političnem področju in med ljudmi, ki prizadevajo kariero, ampak je prisotno že med brati in sestrami. Še posebej to čutimo, ko smo v tujini, med ljudmi, ki nas gledajo postrani, nam zavidajo, če smo uspešni, in se nas želijo znebiti. Vse to je bilo prisotno v Jezusovi družini, ki je bila kot tujci v Egiptu, tudi po vrnitvi v domači Nazaret. Jožef in Marija sta se morala zelo potruditi, da sta Jezusa navadila strpnosti, usmiljenja in sodelovanje z drugimi. Posnemajmo lep zgled Svete družine in bodimo tudi sami strpni, prilagodljivi in velikodušni do vseh ljudi, še posebej do tujcev.

   Tudi apostol Pavel nas v pismu Kološanom spodbuja: »Prenašajte drug drugega in odpuščajte drug drugemu, če se ima kdo proti komu kaj pritožiti.« (Kol 3,13) Vabi nas, da smo usmiljeni, dobrotljivi, ponižni, krotki in potrpežljivi. Njegovo priporočilo velja tudi danes: v družini je treba sprejemati določene kompromise, ko se je treba ponižati in sprejeti mnenje drugega. Kjer se člani spoštujejo, je resnično pristno vzdušje medsebojnega zaupanja in prizanašanja.   (jč)