»Vzemite si to k srcu, da ne boste vnaprej premišljevali, kako bi se zagovarjali. Jaz vam bom namreč dal zgovornost in modrost, ki ji vsi vaši nasprotniki ne bodo mogli kljubovati ali ugovarjati. Izdajali vas bodo celo starši in bratje, sorodniki in prijatelji, in nekatere izmed vas bodo ubili. Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena, a še las z glave se vam ne bo izgúbil. S svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje.«

Lk 21,14-19

   Besede, ki jih slišimo v tem odlomku, so zahtevne. Ne obljubljajo lahke poti. Ne ponujajo bližnjic. A prav v tem je njihova moč. Jezus govori odkrito, brez olepševanja: če hodiš za njim, se bodo stvari včasih zaostrile. Morda boš nerazumljen, zavrnjen ali celo izdajan od tistih, od katerih bi najmanj pričakoval. To zaboli – in Bog tega ne skriva. A sredi teh resnic stoji druga, še močnejša: ne boj se. Ne pripravljaj si izgovorov. Ne išči popolnih stavkov. Ne skušaj nadzorovati vsega, kar bi se lahko zgodilo. Bog sam obljublja, da bo dal besede in modrost, ki je ne more zlomiti noben nasprotnik. To je povabilo v zaupanje, ne v napetost. Povabilo, da spustiš strah, ki te sili v pretirano načrtovanje. Ko Jezus govori o izgubljenih laseh, ne govori o fizični varnosti, ampak o tem, da nisi nikoli izpuščen iz Božjih rok. Tudi ko te svet potiska v kot, te Bog drži pokonci. Ljudje ti lahko odvzamejo marsikaj, ne morejo pa ti vzeti tistega, kar ti da On – notranjo trdnost, mir in novo življenje.

   Zadnji stavek je ključ: s svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje. Stanovitnost ni togost. Je zvestoba, ki se ne zlomi ob prvem odporu. Je mirna odločnost, ki vztraja, ker ve, komu zaupa. Ni hrupna. Ni agresivna. Je preprosta, trdna navzočnost človeka, ki se opira na Boga, ne na lastne strategije. Ta odlomek nas vabi, da svoje srce prestavimo iz obrambnega položaja v položaj zaupanja. Da stopimo iz skrbi v zbranost. Iz strahu v odprtost. Da ne živimo vnaprej v vseh mogočih scenarijih, ampak da smo tukaj in zdaj – pripravljeni, ker vemo, da nismo sami. Bog ne obljublja lahke poti. Obilno pa obljublja svojo bližino. In včasih je to največji čudež: v najtežjih trenutkih dobiš moč, ki ni tvoja, in besede, ki te presežejo. Zato lahko hodiš naprej. Zato lahko ostaneš stanoviten. Zato lahko živiš.