Apostoli so rekli Gospodu: »Pomnôži nam vero!« Gospod pa jim je dejal: »Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej murvi: ›Izruj se s koreninami vred in se presadi v morje,‹ in bi vam bila pokorna.«

Lk 17,6-7

   Apostoli so Gospoda prosili: »Pomnôži nam vero!« Prosili so nekaj, kar tudi mi pogosto čutimo, da nam manjka. Radi bi imeli več gotovosti, več zaupanja, več moči, da bi premikali težave in dvome, ki nas pritiskajo. Jezus pa odgovori presenetljivo: ne govori jim, da jim bo dal več vere, ampak jih spomni, da je dovolj že zelo malo – tako majhno kot gorčično zrno. Ni pomembna količina, ampak kakovost in iskrenost vere. Gorčično zrno je skoraj nevidno, pa vendar v sebi skriva moč, da zraste v veliko drevo. Tako je tudi z vero: ni merljiva po zunanjih dejanjih ali občutkih, temveč po zaupanju, da Bog deluje, četudi ga ne vidimo. Kdor veruje, se ne opira na svoje sposobnosti, temveč se izroča Nekomu, ki je večji od vsega. Jezus pravi, da bi bila celo murva – s svojimi globokimi koreninami – pokorna takšni veri. To je slika za stvari, ki se zdijo nepremakljive: naše slabosti, grehi, rane, navade. Človek sam jih ne zmore izruvati, a vera odpre prostor, da Bog deluje. Apostoli so mislili, da potrebujejo večjo mero vere. Jezus pa jih vabi, naj zaupajo že s tem, kar imajo. Ni važno, kako majhna se zdi naša vera – če jo živimo iskreno, lahko Bog po njej stori veliko.

   Danes je roženvenska nedelja. Molitev ima zelo veliko moč. Rožni venec je na videz preprost: ponavljanje očenašev, zdravamarij in slava očetu. Toda prav v tej preprostosti se skriva njegova moč. Ponavljanje besed ni prazno govorjenje, ampak ritmično dihanje duše, ki se umiri in odpre za Božjo bližino. Ko molimo rožni venec, nas Marija vodi k Jezusu. Vsaka desetka nas spomni na dogodek iz njegovega življenja – od učlovečenja do vstajenja. Tako se ob molitvi sprehajamo skozi evangelij, ga premišljujemo in pustimo, da nas oblikuje. Rožni venec ni le prošnja, je tudi šola življenja z Bogom. V težkih trenutkih je rožni venec veriga, ki nas drži, da ne zdrsnemo v obup. V tihih trenutkih postane pesem hvaležnosti. In v skupni molitvi postane moč občestva, ki dviga tudi tistega, ki sam ne zmore več moliti. Marija je obljubila, da bo rožni venec močno orožje proti zlu. Mnogi svetniki in papeži so pričali, da z molitvijo rožnega venca pride mir v srce, v družino, celo med narode. Ni čarobna formula, ampak pot vztrajnega zaupanja – da svoje življenje polagamo v Božje roke, skrivnost za skrivnostjo, korak za korakom.