Jezus pokliče in razpošlje dvanajstere
Tisti čas je Jezus zagledal množice. Zasmilile so se mu, ker so bile izmučene in razkropljene kakor ovce, ki nimajo pastirja. Tedaj je rekel svojim učencem: »Žetev je velika, delavcev pa malo. Prosíte torej Gospoda žetve, naj póšlje delavce na svojo žetev.« Poklical je k sebi svojih dvanajst učencev in jim dal oblast nad nečistimi duhovi, tako da so jih izganjali in ozdravljali vsako bolezen in vsako slabost. Imena dvanajstih apostolov pa so: prvi Simon, imenovan Peter, in njegov brat Andrej; Jakob, Zebedêjev sin, in njegov brat Janez; Filip in Bartolomej; Tomaž in cestninar Matej; Jakob, Alfêjev sin, in Tadej; Simon Kananej in Juda Iškarijot, ki ga je izdal.
Teh dvánajst je Jezus poslal in jim naróčil: »Ne hodíte na pot k poganom in ne vstopajte v nobeno samaríjsko mesto! Pojdite rajši k izgubljenim ovcam Izraelove hiše. Spotoma pa oznanjajte in govoríte: ›Nebeško kraljestvo se je približalo.‹ Bolnike ozdrávljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, hudobne duhove izganjajte. Zastonj ste prejeli, zastonj dajájte.«
Mt 9,36-10,8
VABILO K SODELOVANJU
Jezus v Lukovem evangeliju pravi: "Žetev je velika, delavcev pa malo;" s tem izraža povabilo k molitvi za poslance Cerkve. Jezus je poslal svoje učence, da bi oznanjali Božje kraljestvo vsem narodom in jim prinašali mir, zdravje in odrešenje. Žetev je podoba bogate in obilne Božje ljubezni, ki čaka na sprejem ljudi. Delavci pa so tisti, ki sodelujejo z Jezusom pri njegovem delu odrešenja. Jezus jih pošilja kakor jagnjeta med volkove, kar pomeni, da morajo biti pogumni, ponižni in zaupljivi v Božjo moč. Jezus jih tudi opozarja, da ne bodo vsi sprejeli njihovega oznanila in da bodo naleteli na zavračanje in preganjanje. Zato jim naroča, naj se ne navezujejo na materialne stvari, ampak naj se zanašajo na Božjo previdnost. To je spodbuda za vse kristjane, da bi molili za nove misijonarje in da bi sami postali delavci na Božji žetvi.
»Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, hude duhove izganjajte.« To so besede, ki jih je Jezus rekel svojim učencem, ko jih je poslal oznanjat evangelij. Pomenijo, da moramo biti usmiljeni do trpečih in jim pomagati po svojih močeh. Ne gre le za čudeže, ampak za ljubezen in sočutje. Ne gre le za čudežno zdravljenje telesnih bolezni, ampak tudi za duhovno obnovo človeka. Mrtvi so tisti, ki so brez vere in upanja, gobavi so tisti, ki so izločeni iz družbe, hudi duhovi so tisti, ki nas zapeljujejo v greh. Vsi ti potrebujejo našo ljubezen in pričevanje. Ko ozdravljamo bolnike, obujamo mrtve, očiščujemo gobave in izganjamo hude duhove, sodelujemo z Božjo milostjo in pričujemo za njegovo kraljestvo. Naša dejanja naj bodo v skladu z našim sporočilom. Naj ne le govorimo o Božji ljubezni, ampak naj jo tudi kažemo s svojim usmiljenjem do trpečih. Naj ne le oznanjamo Božje kraljestvo, ampak naj ga tudi uresničujemo s svojo močjo nad zlom. Naj ne le pričujemo o Božji milosti, ampak naj jo tudi delimo s svojo velikodušnostjo do ubogih.
»Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte!« To je geslo, ki nas spodbuja k solidarnosti in nesebičnosti. Ne gre za to, da bi se odpovedali svojim dobrinam ali pravicam, ampak za to, da bi jih delili z drugimi, ki jih potrebujejo. Tako lahko prispevamo k bolj pravični in sočutni družbi, kjer vsak človek dobi tisto, kar potrebuje. To je tudi način, kako izraziti hvaležnost za vse, kar smo dobili od Boga in od ljudi. Ničesar nismo zaslužili ali ustvarili sami, vse je dar. Zato ne smemo biti sebični ali skopuški, ampak radodarni in velikodušni. »Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte!« To je izziv za vse nas, ki živimo v svetu, kjer prevladuje logika trga in koristi. Ne pustimo se zapeljati tej logiki, ki nas dela hladne in brezbrižne do drugih. Raje sledimo logiki ljubezni in darovanja, ki nas dela srečne in zadovoljne. »Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte!« To je sporočilo upanja in veselja za vse ljudi dobre volje.
Jože Č.