Jezus se prikaže učencem
Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila tam, kjer so se učenci zadrževali, vrata iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.«
Jn 20,19-23
BOG JE USMILJEN
Ta nedelja se imenuje bela nedelja in je hkrati praznik Božjega usmiljenja. Bela nedelja je dobila tak naziv zaradi novokrščencev, ki so bili krščeni pri velikonočni vigiliji in so oblekli belo oblačilo ter so ga nosili ves teden. V nedeljo po veliki noči so ga odložili. Bela obleka je bila za pripadnike krščanske skupnosti znamenje, da je med njimi novi član Cerkve, ki ga je treba vzljubiti in sprejeti v skupnost. Hkrati je novokrščenec na ta način pričeval, da se je odločil za Kristusa in je zanj pripravljen dati tudi svoje življenje, če bi bilo potrebno. Zato nas Božja beseda te nedelje vabi, da bi Jezusovo vstajenje sprejemali z vero, kot je treba z vero sprejeti zakrament krsta. Starega grešnega človeka je treba zapustiti in se okleniti novega človeka, Kristusa, ki je na skrivnosten način vedno med nami.
V odlomku iz Apostolskih del (5,12-16) beremo, da se je po rokah apostolov dogajalo mnogo čudežev: ozdravljali so bolne, izganjali hude duhove. Ljudje so jih cenili in pridružilo se jim je mnogo ljudi. Skrivnost njihovega uspeha je bila tesna povezanost z vstalim Gospodom in med seboj. Bili so enodušni in polni Svetega Duha. Tako so po vstajenju in prihodu Svetega Duha postali močni pričevalci za Kristusa. Niso se bali oblasti, ki jih je preganjala, ne trdosrčnih Judov, ki so zavračali vstajenje in večno življenje. Pričevali so svojo vero z zaupanjem v Božje načrte, zato so njihove besede podpirali čudeži in znamenja odrešenja.
V evangeliju beremo o Jezusovem prikazovanju apostolom, ki prvi dan oziroma na dan vstajenja v strahu čakajo, kaj se bo zgodilo, saj so jih judovski oblastniki iskali, kajti zatreti so hoteli Jezusov nauk. Jezus vstopi pri zaklenjenih vratih in pozdravi: »Mir vam bodi!« Pomiriti želi prestrašene učence in jim pokazati, da živi in je z njimi. Učencem podeli tudi posebno nalogo: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.« Tako jih pošilja, da v njegovem imenu oznanjajo evangelij in odpuščajo grehe. Tako se je Bog želel s svojim usmiljenjem skloniti k človeku, da mu preko duhovnikov in škofov Cerkve v vsakem trenutku more odpustiti grehe. Sveti papež Janez Pavel II. je 30. aprila leta 2000, na nedeljo po veliki noči, razglasil poljsko redovnico Favstino Kowalsko za svetnico ter ob tej priložnosti določil, da se bo prva nedelja po veliki noči »odslej v vsej Cerkvi imenovala nedelja Božjega usmiljenja.« Papež se je pri tem oprl na javno razodetje, posebej na Božjo besedo te nedelje, ki nazorno govori o Božjem usmiljenju, povod pa je bilo Jezusovo razodetje sestri Favstini: »Hči moja, govori vsemu svetu o mojem neizmernem usmiljenju. Hočem, da je praznik Božjega usmiljenja zatočišče vseh duš, pribežališče vseh grešnikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja. Kdor bo ta dan opravil sveto spoved in prejel sveto obhajilo, bo dobil popolno odpuščanje grehov in kazni za grehe. Naj se nihče ne boji priti k meni, čeprav so njegovi grehi še tako veliki. Hočem, da praznik mojega usmiljenja slovesno obhajate prvo nedeljo po veliki noči. Povej ranjenim ljudem, da se morajo zateči k mojemu usmiljenemu Srcu in dal jim bom svoj mir. Preden pridem kot pravičen sodnik, pridem kot kralj usmiljenja. Kdor zavrne moje usmiljenje, se sam obsodi.«
Povezanost praznika Božjega usmiljenja in bele nedelje kaže na simbol zveze med zakramentom svetega krsta, velikonočno skrivnostjo odrešenja in Božjim usmiljenjem. S prejemom zakramenta krsta so novokrščenemu odpuščeni in očiščeni vsi grehi, kar predstavlja razsežnost sprave med Bogom in človekom. Da pa bi usmiljenje dosegli, moramo tudi mi biti usmiljeni drug do drugega, odpuščati drug drugemu in z ljubeznijo služiti drug drugemu. On nam je zgled in nas vabi, da tudi mi tako delamo. Zato se radi z vero in ljubeznijo zatekajmo k njegovemu usmiljenemu Srcu in ga prosimo, naj se usmili nas in vsega sveta. Današnji svet potrebuje usmiljenje, zato ga vedno znova izročajmo usmiljenemu Jezusu, ki je vedno z nami in nam kliče: »Ne bojte se! Mir vam bodi!«