Ker ste Kristusovi

    Spregovoril je Janez in mu rekel: »Učenik, nekoga, ki ne hodi z nami, smo videli, da je v tvojem imenu izganjal duhove, pa smo mu branili.« Jezus je rekel: »Ne branite mu; zakaj nihče ne more storiti čudeža in takoj nato hudo govoriti o meni. Kdor namreč ni zoper nas, je za nas.
    Zakaj kdor koli vam dá piti čašo vode zaradi tega, ker ste Kristusovi, resnično, povem vam, ne bo izgubil svojega plačila. In kdor koli pohujša katerega teh malih, ki verujejo vame, bi mu bilo bolje obesiti mlinski kamen na vrat in ga vreči v morje.
    In ako te tvoja roka pohujšuje, jo odsekaj; bolje je zate, da brez roke prideš v življenje, kakor da bi imel obe roki, pa bi prišel v pekel, v neugasljivi ogenj. In ako te tvoja noga pohujšuje, jo odsekaj; bolje je zate, da prideš v življenje kruljav, kakor da bi imel obe nogi, pa bi bil vržen v pekel. In ako te tvoje oko pohujšuje, ga izderi; bolje je zate, da prideš z enim očesom v božje kraljestvo, kakor da bi imel obe očesi, pa bi bil vržen v pekel, kjer njih črv ne umrje in ogenj ne ugasne.

Mr 9,38-43.45.47-48

OZNJAJMO Z LJUBEZNIJO

    Biti član privilegirane skupine z omejenim številom članov, to je sen marsikoga. Takšne družbe so namreč zelo privlačne, ker dobijo njeni člani nek višji status in s tem tudi moč nad tistimi, ki so spodaj. Jezus zahteva od svojih drugačno obnašanje: iskati morajo zadnja mesta in služiti vsem. Pot v nebo namreč ni gladka in lahka, ampak je ozka, strma in trnjeva. »Kdor ni proti nam, je za nas!« je Jezus odgovoril apostolom, ki so se pritoževali, da je delal čudeže tudi nekdo, ki ga Jezus ni poslal oznanjat. Človek je že po svoji naravi sebičen in težko prenese, da bi bil kdo njemu enak ali celo boljši. Zavist je zelo razširjena slabost in jo je težko izkoreniniti. Jezus pa nam hoče reči: »Ne vznemirjajte se, če kdo dela dobro, kar sami delate! To je namreč lepo znamenje, da vas občuduje in vas želi posnemati!« Kdor želi iskreno pomagati bližnjemu, ni nikoli nobena konkurenca. Hvala Bogu, če bi bilo takih čim več. Zato bodimo raje skromni in svojih del ne obešajmo na veliki zvon. Bog vidi v človekovo srce in opazi vsako dobroto.

    Prerokovanja so zelo privlačna, tako za tistega, ki mu drugi napoveduje njegovo usodo, kot za tistega, ki mu uspeva pravilno napovedovanje prihodnosti. Napovedi prihodnosti so vedno dvomljive, vendar bi Bog rad imel zanesljive ljudi, ki bi govorili samo to, kar jim on naroča. Zato ne smemo biti ljubosumni, če Bog koga izbere za posebno službo. »Ko bi se le vse Gospodovo ljudstvo spremenilo v preroke! Da bi Gospod dal nadnje svojega duha!« je Mojzes potolažil tiste, ki so se bali konkurence (4 Mz 11,25-29). Bog namreč daje svojega Duha komur hoče. Zato bodimo veseli, če smo bili izbrani, in se veselimo z vsemi, ki se trudijo, da bi Božje kraljestvo zaživelo med nami.

    Apostol Jakob nas v svojem pismu (5,1-6) svari pred bogastvom, ki je preperelo in ga lahko požrejo molji. Treba se je truditi za dobroto in ljubezen, kar ostane in povečuje edinost med vsemi narodi. Zato ne iščimo priložnosti, da bi čim več imeli, ampak se trudimo, da bi bili čim boljši kot ljudje in kristjani. Apostol Jakob piše: »V zadnjih dnevih ste kopičili zaklade. Glejte plačilo, ki ste ga utajili delavcem, ki si so poželi vaša polja, kriči – in klici žanjcev so prišli do ušes Gospoda nad vojskami.« Ali niso sodobni delavci v podobnem položaju? Lastniki in managerji uživajo v bogastvu, ki je nastalo na plečih delavcev, ki prejemajo minimalno plačo ali pa niti te ne. Kakšna krivica, ki vpije k Bogu! Bogastvo je zelo mikavno, a za marsikoga poguba. Denar človeka premami, da pozabi, da ima v rokah samo menjalno sredstvo brez prave vrednosti. Zato smo kristjani do zemeljske stvarnosti zelo kritični in nam več pomeni duhovna rast.

    Jezus se nikoli ni bal konkurence, ker je vedel, da nihče ne more narediti velikega dela v Božjem imenu in naslednji trenutek grdo govoriti o njem. Zato se kristjani ne bojimo konkurence pri oznanjevanju, ampak smo veseli, če jih je veliko, ki so pripravljeni, tako kot njihov Učitelj, zastaviti svoje ime. Oznanjevanje z besedo mora biti podprto z oznanjevanjem z dejanji. Zato Jezus nagovarja: »Kdor vam da piti kozarec vode zaradi imena, ker ste Kristusovi – resnično, povem vam – zagotovo ne bo izgubil svojega plačila.« Kristjani smo dolžni pomagati že zaradi tega, ker smo kristjani, ker smo se po vzoru našega Učitelja »zavezali« služenju iz ljubezni. Slabo pa je, če izgubimo nadzor nad samim seboj, če pademo v zanke človeških strasti. Zato nas Jezus svari: »Če te tvoja roka pohujšuje, jo odsekaj!« Povedati hoče, da naj odstranimo vse, kam nam preprečuje, da bi dosegli večno srečo v Bogu. Če bomo zmogli odstraniti vse ovire, ki nas navezujejo na zemeljske dobrine in užitke, bomo zaživeli bolj svobodno in bomo gospodarji svojega življenja. Ko bomo gospodarji nad samim seboj, bomo lahko tudi dobri svetovalci, ker bomo presegli sleherno zavist in povzdigovanje nad druge. Zato se potrudimo, da tako živimo, da se ljudje, ki sobivajo z nami, ne pohujšajo in izgubijo vere. Naša odgovornost je velika. Ker je to nedeljo tudi Slomškova nedelja, zaključujem z njegovima mislima. »Koliko smo že dobrega prejeli! Vsako jutro, vsak večer, vsak košček kruha, vsak požirek vode je Božji dar! Ne spoznamo, da nismo lastniki svojega zdravja, svojega premoženja, ne preračunamo, kolikšno izgubo imamo, kadar Božje darove zapravljamo, le za časno skrbimo, na večno pozabimo.«

»Kdor vero izgubi, mu ugasne luč sredi trde noči. V posvetno zamišljeni te nevarnosti ne vidijo. Varujte luč vere, da je sovražni veter sedanjega časa ne ugasne!«