Slovesnost prvega svetega obhajila je v naši župniji potekala 17. maja ob 10. uri. Slovesnost je vodil župnik p. Jože Poljanšek. Slovesnost prvega sv. obhajila je bila spet lepa in doživeta. Otroci so dan pred tem dogodkom opravili prvo sv. spoved in se s čistimi srci veselili prejema prvega sv. obhajila. Osem otrok se nam je med slovesnostjo predstavilo z instrumenti,  plesom, risbami, šahom in žogo. Tudi starši so o njih napisali čudovite besede. Pater Jože pa je vse to lepo prebral in temu dodal še kaj. Takole so o naših prvoobhajancih zapisali njihovi starši:

    NASTJA REBERNIŠEK – Znanstvenik na stolu sedi in si mane oči. – skozi svoja očala strmi, a mu preprosto jasno ni, kako lahko narava naredi tako čudovit dragulj, Nastja kot si ti. – Je deklica mala, vesela, igriva, ki rada se skriva, vendar to še ni vse; tudi hamburger in pizzo rada je, da to popolno bi bilo, tudi pijača kot sta Fanta in Cola, dobrodošla sta. – Najlepša pomlad zanjo bo zadehtela, ko sveto obhajilo bo prejela. – Naj bo današnji dan eden teh posebnih dni, ki ti bo vedno prinesel nasmeh na usta in te spomnil na ljudi, ki te imamo radi.

     LANA LETNIK – Lana je modrooka deklica, ki se je rodila 5. novembra 2006 v Mariboru. Živi v Trnovski vasi, vendar šolo in verouk kljub temu obiskuje v Mariboru. Je dobra in skrbna učenka. Med vrstniki je zelo priljubljena, saj je vedno dobre volje, prijazna in nasmejana ter zna potolažiti vsak žalosten obraz. Tudi do starejših ljudi je vljudna in prijazna. Zelo rada pleše in poje. Peto leto obiskuje plesno šolo Natke Geržina. Nekoč si želi tudi nastopati na pevskem tekmovanju. Obožuje tudi vse, kar je povezano s športom. V prostem času se rada igra s prijatelji, gleda televizijo, bere in riše. Ker ima rada naravo in živali, najbolj uživa, ko se po vsakodnevnih obveznostih vrne domov, kjer se igra na domačem dvorišču. Zelo se veseli prejema prvega sv. obhajila.
    KLARA VALHER – Klara je radoživa in radovedna. Sama reče, da ima v sebi polno vprašanj in znanja. Po srcu je dobra in rada pomaga, prav tako je tudi zelo radodarna. Je zelo energična in poskočna. Njeni najbližji pravijo, da skoraj malo preveč.
    NEJC ALENC ARNUŠ – Nejc je naš prisrčen in navihan fant, ki svojo družino vedno spravi v dobro voljo. Uganja norčije in potegavščine, zato mu pravimo tudi »naš PAVLIHA«. Najraje igra nogomet s svojim bratcem, njegova ritka pa kar hitro poskoči ob zvokih melodije. Nikoli ni pri miru, ko pa se njegovi konji le umirijo, se zmeraj znajde v našem objemu. Takrat nas ne izpusti in njegovo crkljanje traja in traja. Je prijazen otrok z veliiiiiiikim srcem in prijaznim nasmehom. Imamo ga radi in smo Bogu hvaležni zanj.

    ALEKSANDER ZALAR – Aleksander je zelo priden. Rad pomaga, se igra s sestrico Saro in jo marsikaj nauči. Rad hodi v šolo in se uči. Je tudi zelo skromen. Že sedaj si hrani denar in ga ne zapravlja za nepomembne stvari. Skratka, je naš mali sonček. Igra šah in zelo rad brca žogo.

    JURE KRAJNC – Jure je tretji in zadnji otrok, vendar zelo pomemben član družine. Je igriv in prijazen fant, ki se zelo rad druži s svojimi vrstniki. Zna tudi prisluhniti starejšim od sebe. S svojo navihanostjo in pozitivno energijo vsak dan  razveseljuje svojo družino in ljudi okoli sebe. To je naš sonček Jure.
    LAN LAŠIČ – Dragi Lan! Kako ti bo ime, smo vedeli že celo desetletje, preden si nas razveselil s svojim prihodom. Tvoja energija, bistrost in dobro srce so presegli vsa naša pričakovanja. Čeprav nas tvoja neučakanost in jezik, ki velikokrat prehiteva tvoja zavidanja vredno pamet, pogosto spravljata v jezo, te imamo neizmerno radi, smo presrečni, da si ravno ti del naše družine in zelo hvaležni za blagoslov tvoje družbe. Ati Sašo, mami Jasna, sestra Anja.
    NEJC VRABL – Nejc je moj zlati otrok, edinček, rojen 16. 8. 2006. Obiskuje 3. razred OŠ Franc Rozman Stane – podružnica Košaki. V razredu je 7 otrok in 28 na celi podružnici. Vsi so kot ena velika družina. V šolo zahaja, ker pač mora, ampak mu gre zelo dobro vse od učenja do športa in seveda tudi tistega prostega časa, kar ga v šoli imajo. V šoli dvakrat tedensko obiskuje trening košarke in enkrat na teden plesne vaje. V popoldanskem času ima še trikrat na teden trening tenisa in enkrat verouk. Po verouku s p. Jožetom vadita kitaro, katera mu je zadnje čase v veliko veselje. V prostem času obožuje gledanje televizije (risank) in igranje iger na različnih tehnoloških napravah (mobitel, tablica, PSP, itd.), kar meni, kot mami, ne ustreza preveč. Med vikendom komaj čaka, da lahko spi pri dedeju in omi, kjer je on »gazda« pilota od televizije. Ob sobotah po navadi gremo na vikend, kjer mora malo tudi pomagat na vrtu, ampak se pretežno igra s svojim daljnimi bratranci in sestričnami. Vsako nedeljo, če je le mogoče, obišče babico in je srečen z njo in teto Miliko. Drugače pa je Nejc otrok, kateremu je oče umrl pred skoraj tremi leti, ampak to prenaša v redu. Ima angela varuha, kateri ga čuva in v to vsi verjamemo. Je moj! Melita Vrabl
                                                                                                      p. Jože

    Prvo sveto obhajilo je nekaj posebnega. Otroci prejmejo drugi najlepši zakrament. Otroci so ta dogodek že nestrpno čakali, kajti lahko so prvič šli k sveti spovedi in prejeli hostijo, katero so komaj čakali, da ugotovijo njen okus. Vendar je v njih bilo čutiti tudi nekaj vznemirjenja, saj niso vedeli, kaj dejansko jih čaka. Občutki tega zakramenta so res nekaj posebnega, nedolžnega, čistega in iskrenega. Ko je moja hči prejela ta zakrament, sem tudi jaz ob tej priložnosti začutila nekaj posebnega, kar se ne da opisati.
    Priporočala bi, da bi se vsi starši odločili dati svoje otroke k verouku in bi tudi njihovi otroci ter sami starši občutili ta slovesni občutek.

                                                                                           Lp, Marinka  (Nastjina mama)