V nedeljo, 21. julija smo praznovali god naše župnijske zavetnice sv. Magdalene. Ob tej priložnosti smo se spomnili 50 letnice prisotnosti jezuitov v naši župniji. Člani ožjega odbora smo pripravili praznovanje in oblikovali slovesno mašo, ki je bila ob 10. uri. Dogodek je posnela tudi tv Exodus. Po sv. maši smo se družili ob bograču in drugih dobrotah v dvorani gospodarskega poslopja in pred njo. Doživeli smo prelep prazničen dan. Tekste je pripravila ga. Anica Durič.

   Dragi patri jezuiti, v imenu ŽPS in vseh župljanov Sv. Magdalene prav lepo pozdravljeni.

   Naša župnija je kraj in prostor, kjer ste 50 let uresničevali svoje poslanstvo, z nami skupaj živeli in delili vse, kar vam je Bog položil v srce. Če toliko časa z nekom skupaj živiš, z njim deliš to kar ti je podarjeno, odpiraš svoje srce in mu dovoliš, da vanj tudi pogleda, postaneš del skupnosti same in neizogibno pustiš pečat samega sebe. To ste jezuiti, posebni in drugačni apostoli, ki nas s svojo gorečnostjo in potrpežljivostjo korak za korakom vodite k spoznanju samega sebe in k osebnemu srečanju z Jezusom Kristusom. Vse to v Ignacijevem duhu z vodilom: Vse v večjo božjo slavo! Tako ste v nas prebujali vero, upanje, veselje, ljubezen in odrešenje. Ta duh je naši župniji prinesel novo globino.

Ker je naša zavetnica Sv. Magdalena, bi vam v zahvalo radi podarili nekaj besed in simbolično alabastrno posodo. Simbol veselja, da ste med nami in v znamenje naše majhnosti in ponižnosti, a v iskreni hvaležnosti, da skupaj z nami gradite veliko družino božjih otrok. Marija Magdalena je prinesla dišečega olja, mi pa smo vanjo dali vdovin denar. Pomeni, da smo vanjo položili vse najboljše kar imamo- od odnosov, skupnega dela, občutkov, spoznanj, vere, pa do globoke hvaležnosti za vse tisto, kar smo od vas dobili. Pa tudi vse tisto, kar ni bilo nikoli izrečeno in je ostalo skrito človeškim očem, Bog pa je v nas blagoslavljal po vas. Mi pa vas danes prosimo, da to simbolično posodo odslej polnite z molitvijo in ljubeznijo do nas. Ko se bo razbila naj teče iz nje dišeče olje naše ljubezni in naše skupne vere. Narejena je bila z ljubeznijo pridnih prekmurskih rok in poslikana z nežnimi, mladimi magdalenskimi, rokami posebej za vas. Žitno klasje naj vas opominja, da je žetev velika, delavcev pa malo.

KAPLANI

Dragi p. Vital Vider. Posegel ste globoko v življenje najprej študentov v duhovnih srečanjih, izletih in prvih Ignacijevih duhovnih vajah. Potem v življenje zakoncev in mnogih družin s pisano besedo in s svojo živo vero v ljubezen, ki nima meja in ne pogojev. V Ljubezen, ki je Bog sam.

Magdalena se vas spominja kot prvega kaplana, ki ste skupaj s sobrati orali ledino za nove temelje stari župniji. Bog naj vam povrne za vse dobro, mi pa smo vam hvaležni za začetne korake.

Dragi p. Jože Roblek. Poznamo te kot učitelja meditacije in voditelja DV. Magdalena ti je hvaležna za vztrajno in globoko molitev za mladino. Takrat s p. Jerebicem, sta eno leto, dan za dnem molila in prosila, da bi mladi Magdalenčani odkrili Kristusa. Bog je bil milostljiv in je vajino molitev uslišal. Prišla je mladina, ki se še danes zbira z istim ciljem, biti odprt za človeka, deliti skrivnosti srca in biti na razpolago pravi ljubezni, Jezusu samemu.

Ljubezen do Sv. Pisma te je nagovarjala, da si z nami odkrival globoka spoznanja božje besede, s čimer smo skupaj poglabljali vero in slavili Boga.

Hvala p. Roblek za zaupanje v molitev in za močno vero, ki nam je še danes v vzgled.

Dragi gospod Franc Jerebic. Takrat kot pater v 80. letih si bil duša in steber takratne mladine. S svojo preprostostjo, odprtostjo in sprejemanjem človeka takega kot je, si nas znal navdušiti za sodelovanje pri maši. Med nami si gradil mostove prijateljstva in nekega dne smo začutili, da je Magdalena naš drugi dom. Ob nedeljah smo se z veseljem zbirali dopoldne Bogu na čast, popoldne pa s ciljem utrjevati prijateljske vezi na igrišču, na sprehodu ali ob pogovorih. Karkoli smo delali, smo delali skupaj. Bil si z nami in rad si nas imel. Jezus, ki je ljubezen sama, je prebival v tebi in od tega smo pili in se nasičevali.

Franc, Bog ti naj povrne za vse dobro, kar si pustil v srcih magdalenske mladine, ki je začutila, kako lepo je, ko bratje prebivajo skupaj.

Mi pa ti danes izrekamo globoko zahvalo. Naj ti Bog nakloni blagoslova v tvoji družini. V srcih si še vedno naš in boš naš ostal!

Dragi p. Dado Lavrič. Gospod te je postavil v sredo magdalenske mladine, ki je želela Magdaleno obdržati za svoj drugi dom. Začutil si to skupnost, z veseljem si se dal na razpolago in s srcem si bil med nami. Predan mlademu človeku si s svojo navezanostjo na Kristusa in z izrednim čutom za duhovnost, v mladih prebujal čut za dobro, lepo, občutek za resnico, za Boga. Puščal si jim svobodo, da je kdo smel tudi dvomiti in tako si skupaj z njim delal korake na poti proti Bogu.

P.Dado, hvala ti, da si bil z nami in si pustil mehak pečat božje ljubezni v prenekateri mladi duši.

Dragi p. Janez Sraka. Bog je klenega Prekmurca postavil sredi Štajerske prestolnice pri Sv. Magdaleni, da bi tam pričeval in odkrival ljudem novo dimenzijo odgovornosti v družbi in pred Bogom. Od vas smo se učili, da smo kot kristjani pravzaprav prvi odgovorni in poklicani, da živimo in ohranjamo vrednote, ki človeku dajejo dostojanstvo in odpirajo duha za življenje v ljubezni, se pravi v Jezusu samem. Hvala, da ste začutili izziv takratnega časa in tudi mnogim izmed nas odprli oči, da vera ni zgolj osebna stvar, ampak je življenje po veri in izpoved naše identitete tisto, kar družbi daje pravo smer. Bog vam povrni za vse dobro in novo.

Dragi p. Ivan Hočevar. Mladega in preprostega jezuita te je Bog postavil na razburkano morje ob bok krmarju p. Frančku pri Sv. Magdaleni. Včasih je bilo treba jadrati tudi proti vetru, a tvoja odločenost biti Gospodu na razpolago ob vsakem vremenu, biti njegov učenec in se držati Gospodove besede, je bilo vodilo, ki si ga delil z nami Magdalenčani. Resnica, odpuščanje in ljubezen te je gnala v službi ljudem in ponižni odprtosti do Boga. Naj te Vsemogočni spremlja na vseh tvojih poteh.

Dragi gospod Franček Bertolini. Skavti so bili ljubezen tvojega srca, kjer si skozi občudovanje in čutenje narave z otroki in mladimi odkrival skrivnosti božjega dela. Odkrivali ste lepoto narave, preprostost bivanja in moč preživetja v tem, kar je Bog namenil človeku.

Magdalenski otroci te bodo pomnili po prvem oratoriju, kjer ste znali združiti božjo navzočnost v preprostem druženju, igrah in bivanju skupaj. Hvala za to seme, ki si ga posejal med nami.

Dragi p. France Zupančič. Kot mladega jezuita te je božja previdnost iz ljubljanskega konca prinesla k Magdaleni. Tukaj si z besedo, molitvijo in z zgledom, neprisiljeno ljudem kazal pravo pot. Pot, ki vodi preko ljudi do Boga. In danes si spet kot moder, zrel redovnik, z mnogimi izkušnjami in preizkušnjami med nami. Magdalenčani smo ti hvaležni za tvojo globoko vero in ljubezen do Kristusa, ki ju skozi goreče, duha polne in navdihujoče, hkrati pa življenjske pridige prenašaš na nas. Hvaležni smo ti za čuteč odnos do trpečih in za ljubeznivo sprejemanje prav vsakega izmed nas, pa če smo še tako različni. Bog ti povrni za mnoga spremljanja skozi DVŽ, svetopisemsko in molitveno skupino in za vse, kar tako nesebično razdajaš in deliš. Naj ti Bog nakloni še mnoga leta, da bomo lahko skupaj iskali pravo pot, delili božje darove in slavili Boga.

ŽUPNIKI

Dragi p. Franc Cerar. Prvi še živeči župnik v 50.letih. Lahko bi rekli pater, ki je znal poslušati tako mladega kot zrelega Magdalenčana, ki je znal nagovarjati s preprosto besedo vsakega, ki mu ga je Bog poslal na pot in s svojo karizmo oznanjal tisto, kar je Bog položil v njegovo srce. Dragi p. Cerar, mladim in starim in še vsem vmes, ste se gotovo zapisali v srce s svojimi pesmaricami in kitaro, kar je dvigalo duha v mnogih srcih. Znali ste biti iskren, optimist, preprost, in globok , ko je bilo potrebno oznanjati Kristusa. Da vam je to osnovno vodilo v življenju, govori dejstvo, da ste se na nedeljsko pridigo začeli pripravljati že v ponedeljek, zato je v nedeljo na prižnici prišla Gospodova beseda preko vaših ust do slehernega Magdalenčana, ki jo je želel slišati. Tako ste bil najprej misijonar v lastni župniji. Iskrena hvala p. Cerar za mnoga skupno preživela leta pri Sv. Magdaleni.

Dragi p. Franček Kramberger. Bog ti je naklonih velike darove čutenja človeške stiske in neizmerne božje bližine. Ta ti je pomagala v mnogih preizkušnjah, ki si jih doživljal med nami. S svojim zaupanjem v Gospoda si znal krmariti med čermi magdalenske fare. Čeprav je včasih pihal nasproten veter, je smer ostala naravnana na Kristusa, na ljubezen, na ponižnost in preprostost, ki je vela iz tvojega srca. V hvaležnosti za tvojo globoko vero in čuteče srce, katerega si nesebično odpiral med nami, ti danes Magdalenčani kličemo: hvala p. Franček.

Dragi p. France Kejžar. Na razburkano Magdalensko morje si prišel z Jezusovim naročilom: »Ne boj se, jaz sem s teboj!« In res, Magdalena se te spominja kot mirnega, smejočega, iskrenega, gorečega in v Kristusa zagledanega župnika. Znal si zelo dobro poslušati, stopiti korak nazaj, ko je bilo to potrebno, umolkniti in se razkuriti za ambonom, ko je Sv. Duh gorel v tebi. Drugič si spet priznal, da so te prazniki prehiteli, da je v duši suša, da v tem trenutku ni bilke, ki bi jo lahko delil z nami. Bil si tu, s srcem in dušo, takšen kakršen si. Bil si naš! Logarska dolina z duhovnimi vajami je bila kraj navdihnjenja od koder si prinašal svežega Duha, s katerim si krepil tudi našo vero. Novih in nevsakdanjih idej ti ni nikoli zmanjkalo: od svetopisemskega in dialoškega večera, kakšnega posebnega izpraševanja vesti ob majhnem kamenčku, do meditacije ob starcu Zosimu in še mnoga drugega. Bog naj blagoslavlja tvojo iznajdljivost, ponižnost, preprostost, odprtost in gorečnost. Mi pa te s hvaležnostjo izročamo v božje varstvo. Hvala p. France, da si bil med nami.

Dragi sedanji župnik p. Jože Poljanšek. Nate naslavljamo besede zahvale in pričakovanja. Magdaleno si zaznamoval z novo dimenzijo oznanjevanja. Uprizoritve svetopisemskih odlomkov, predvsem Kristusovega trpljenja, zgodbe iz življenja nekaterih svetnikov, pa tudi mnoge igrice v različnih obdobjih in priložnostih cerkvenega leta, so zaznamovale tvoje delo in navduševale igralce in gledalce. Otrokom si dal priložnost razvijati in izražati tisto božje, ki je globoko položeno v otroško srce, iz katerega je izžareval Jezus sam. Odrasli pa smo ob njih utrjevali in poglabljali svojo vero, vsem pa je bilo skupno: kako lepo je biti ena velika družina božjih otrok. Otroci te doživljajo kot patra, igralca, vzgojitelja in enega izmed njih, ko se z njimi podiš za žogo na igrišču. Oratoriji so še en prostor, kjer skupaj s starši in otroci odkrivate božje skrivnosti in lepoto skupnosti.

Odrasle pa nagovarja široko sporočilo tvojih jaslic in umetniških slik, kamor zlivaš svojo dušo in izražaš svojo vero.

   Dragi župnik p. Jože, Bogu in tebi hvala za ta poseben dar, da bi preko njega lahko še mnogi začutili, da Bog prebiva v nas in v vsaki stvari. Magdalenčani smo tvoji in ti si naš!

Pel je razširjeni pevski zbor, saj so prišli pomagat pevci s sosednjih župnij. Spremljalo jih je 6 instrumantalistov Bras band zasedbe. Dirigiral je Aleksander Čonč

                                                                 Urednik