Sv. Magdalena ter magdalenčani in magdalenčanke
Tudi letos smo se na magdalensko (in Krištofovo) nedeljo zbrali v molitvi in proslavi naše zavetnice. Žegnanje ali dan, ko se posebej spomnimo zavetnice naše cerkve, je vedno bil je praznik za župljane. Pridne sodelavke in sodelavci g. župnika so tudi tokrat lepo pripravili vse potrebno, da bi bilo bogoslužje in druženje čim lepše. Tako je tudi bilo.
Posebej pa smo se razveselili priznanj, ki jih je p. Ivan v imenu nadškofa msgr. Alojzija Cvikla izročil dvema gospema. Gospe Jožice Vrhovski se je spomnil ob njenem petindvajsetletnem delovanju z najrevnejšimi. Jezus pravi: »Kadar daješ miloščino, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica« (Mt 6,3) in dodaja: »…Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil« (Mt 6,4). Tokrat je njen trud videl g. nadškof. Ker pa ji ne more povrniti vsega, kar je ga. Jožica naredila v četrt stoletja in še naprej neutrudno dela, kot ji bo nekoč povrnil nebeški Oče, je izrazil svojo naklonjenost tovrstnim priznanjem.
Podobno se je zahvalil tudi katehistinji Majdi Rebernik, ki že petnajst let skrbi predvsem za najmlajše veroučence. Torej za katehetsko delo. Tukaj pa se ne morem zadržati oz. moram dodati, da se je potrebno Majdi zahvaliti za marsikaj. Majda je žena, ki bo dala svojo »roko pomoči« pri vsakem delu, za katerega jo zaprosijo: članica ŽPS že vrsto let, na sploh pastoralna sodelavka, velikokrat krasilka, ob Oratoriju in še kdaj tudi kuharica, pevka in organizatorka petja, ko ni zbora ali katere druge pevske skupine, in še bi se dalo naštevati. Da, Majda, hvala za vse.
Ga. Jožica - vodja ŽK in ga Majda - katehistinja
Zahvale in rožic pa je bil deležen tudi naš župnik. P. Ivan je šele kratek čas med nami na mestu župnika; v tem času pa je že dal svoj pečat. S svojo odprtostjo do sodelavcev, prijaznostjo do vseh od najmanjših do najstarejših in predvsem z opaznim duhom molitve in globokim doživljanjem evharistije, je že prirastel k srcu marsikaterem župljanu. Sporočilo, ki ga je izrazila moja malenkost v imenu vseh, je temeljilo na tem, da naj le nadaljuje po tej poti in da lahko računa na to, da bo deležen vse možne pomoči, ne glede na to kako trnova pot bo to.
Praznovanje se je nadaljevalo z blagoslovom ter agapejem ob Magdaleninem domu. Tudi tokrat ni manjkalo pojedine pa še žejen ni ostal nihče. Predvsem ni manjkalo dobre volje. Prav posebej se je čutila povezanost župljanov, ki se je od oltarja preselila v duh medsebojnega druženja.
Sv. Magdalena, resnično praznično
Letos smo prvič praznovali dan Marije Magdalene kot praznik. V hierarhiji katoliških praznovanj je namreč 2. junija letos z vatikanskim dekretom god Marije Magdalene napredoval iz ravni „obveznega goda“ na raven „praznika“. Papež Frančišek hoče s to potezo poudariti odlično vlogo Marije Magdalene v evangelijih in v življenju prve skupnosti. Obenem pa v skladu z zadnjimi znanstvenimi dognanji prispeva k odpravi „zgodovinske krivice“, ki je je bil deležen lik Marije Magdalene. Slednja namreč ni bila prostitutka, ni bila spokornica (v smislu odmaknjenega spokorniškega življenja) in ni bila Jezusova žena. Gre za tri trdovratne zmote, ki jih imamo dolžnost počasi zradirati. Namesto tega je potrebno tako kot sv. Janez Pavel II. veliko pozornosti namenil ne le pomembni vlogi ženske pri Kristusovem poslanstvu in poslanstvu Cerkve, ampak tudi posebni vlogi Marije Magdalene kot »prvi priči, ki je videla Vstalega, in prvi glasnici, ki je apostolom oznanila vstajenje Gospoda«. Na to misel se navezuje tudi Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov, ko na željo sedanjega papeža, da naslov Apostolorum Apostola ali Apostolka apostolov.
Za konec le besede p. Milana Bizanta z ene izmed maš pred samim praznikom: »Še slovensko izrazoslovje se bo moralo navaditi na novi pojem: 'apostolka', ko Cerkev javno oznanja »pomembnost te ženske, ki je pokazala veliko ljubezen do Kristusa in ki jo je Kristus zelo ljubil« (AA).
Kristian B.