»Vriskaj, hči sionska,
vzklikaj, Izrael!
Vesêli in raduj se iz vsega srca,
hči jeruzalemska!
Gospod te je rešil obsodbe,
odstranil je tvoje sovražnike.« Sof 3,14-15
Advent se je prevesil v drugo polovico, zato se ta nedelja imenuje »gaudete« in pomeni veselite se. Prižgali smo tretjo svečko, kar pomeni tudi vedno več luči, saj pričakujemo prihod odrešenika, ki je luč in kažipot. Na to opozarjajo tudi besede preroka Sofonija: »Vriskaj … veseli in raduj se iz vsega srca …« Če smo v stiski in se pokaže možnost rešitve iz te stiske, postanemo veseli, kajti obetajo se nam lepši časi in vse vidimo v novi luči.
Tudi danes smo v raznih stiskah in veliko je duhovne teme. Zato ljudje iščejo nekoga, ki bi jih rešil iz takšnega položaja. Ponujajo se različni odrešeniki, a mnogokrat ostajamo razočarani, ker nam ne prinašajo pravih rešitev. Edini pravi odrešenik je Jezus Kristus, ki je vedno z nami, samo pogosto ga spregledamo. Tudi apostol Pavel nas v pismu Filipljanom spodbuja: »Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se.« Bodimo veseli, ker je Bog sredi med nami. On je namreč živi Bog, veliki in sveti, pri njem smo dobrodošli.
Jože Č.
Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus. Ta bo velik in Sin Najvišjega; Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida, kraljeval bo Jakobovi hiši vekomaj in njegovemu kraljestvu ne bo konca.« Lk 1,30-33
V polnosti časov, z Marijino privolitvijo, Bog končno dočaka izpolnitev svojega hrepenenja. Če je prvi človek Boga svobodno zavrnil, Marija, ki je edine ni omadeževal izvirni greh, ob angelovem oznanjenju na Božje povabilo svobodno odgovori s svojo popolno razpoložljivostjo. Njena podaritev Bogu, njen odgovor ljubezni, po katerem je Bog tako dolgo hrepenel, omogoči izpolnitev načrta odrešenja.
Z Marijinim »da« Bog vstopi v človeško življenje, z Božjim »da«, ki ga izreče Božji in njen Sin na križu, pa je človeku vrnjeno življenje v Bogu, za katero je bil ustvarjen. Bog tako z Marijino privolitvijo vstopi v čas, da bi minljivemu človeštvu podaril večnost. Kot na Marijin »zgodi se, Bog danes čaka tudi na moj »da«, na »da« vsakogar, ki mu je pripravljen dopustiti, da se učloveči v njegovem srcu.
Kristus spričuje, da je res Kralj
Tisti čas je Pilat rekel Jezusu: »Si ti judovski kralj?« Jezus mu je odgovóril: »Praviš to sam od sebe ali so ti drugi povedali o meni?« Pilat je odvrnil: »Sem mar Jud? Tvoj narod in véliki duhovniki so te izročili meni. Kaj si storil?« Jezus je odgovóril: »Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.« Pilat mu je rekel: »Torej si ti vendarle kralj?« Jezus je odgovóril: »Ti praviš, da sem kralj. Jaz sem zato rojen in sem prišel na svet zato, da pričujem za resnico. Kdor je iz resnice, posluša moj glas.«
Naše odrešenje je blizu
»Varujte se, da vam sŕca ne bodo obtežena z razuzdanostjo, pijanostjo in življenjskimi skrbmi in da vas tisti dan ne ujame iznenada kakor zanka. Prišèl bo namreč nad obličje vse zemlje. Zato čujte in vsak čas molíte, da bi zmogli ubežati vsemu temu, kar se bo zgodilo, in stopiti pred Sina človekovega.«
Lk 21, 34-36)
Jezus govori o velikih stiskah, ki se bodo zgodile pred koncem sveta. Opozarja nas, naj svojih src ne navezujemo na ta svet in njegove vrednote. Obteženost srca, ki jo povzročajo razuzdanost, pijanost in skrbi, ni le zunanja težava, temveč stanje duha, ki nas oddaljuje od Boga in nas zasužnjuje s stvarmi tega sveta.
Poziv k molitvi in čuječnosti je poziv k stalnemu stiku z Bogom. Molitev ni le prošnja, temveč tudi poslušanje, srečanje z Božjo voljo in umiritev srca. Čuječnost pomeni biti pozoren na resničnost svojega življenja, prepoznavati nevarnosti, ki se skrivajo v navezanostih, in ohranjati usmerjenost k večnim vrednotam.
»Tisti dan« nas opominja na trenutek, ko bomo stopili pred Sina človekovega – trenutek resnice, ko bomo poklicani, da pred Njim položimo svoje življenje. To ni zgolj strašljiv dogodek, temveč priložnost za srečanje z Ljubeznijo, ki nas neprestano kliče k sebi. Naj nas Jezusove besede vodijo k osvoboditvi srca, k iskanju Božje bližine in k upanju, ki nas opogumlja, da v preizkušnjah zremo v obzorje večnosti. Naj bo naša molitev vsakdanji pogovor z Njim in čuječnost življenjski slog, ki nas usmerja k svetosti.
Ob sodbi bo Kristus zbral vse svoje zveste
Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: V tistih dneh, po tisti véliki stiski, bo sonce otemnelo in luna ne bo dajála svoje svetlobe. Zvezde bodo padale z neba in nebeške sile se bodo majále. Tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblakih z veliko močjo in slavo. In takrat bo poslal angele in zbral svoje izvoljene od štirih vetrov, od konca zemlje do konca neba. Od smokvinega drevesa pa se naučite priliko: Kadar postane njegova veja že mužévna in poganja liste, veste, da je poletje blizu. Tako tudi vi: Ko boste videli, da se to dogaja, védite, da je blizu, pred vrati. Resnično, povem vam: Ta rod nikakor ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle. Za tisti dan ali uro pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče.«