Jezus ji reče: »Žena, kaj jokaš? Koga iščeš?« Misleč, da je vrtnar, mu reče: »Gospod, če si ga ti odnesel, povej mi, kam si ga položil, ga bom jaz vzela.« Jezus ji reče: »Marija!« Ona se obrne in mu hebrejsko reče: »Rabbuni!« (kar pomeni: Učenik). Marija Magdalena je šla in učencem naznanila: »Videla sem Gospoda« in da ji je to rekel.

Jn 20 15-16.18

    Marija Magdalena stoji ob praznem grobu in joka. Njene oči so polne solz, zato ne prepozna ne angelov ne Jezusa, ki stoji pred njo. V srcu nosi bolečino izgube in išče tistega, ki ga ljubi. Jezus ji ne očita solza. Najprej jo vpraša: »Žena, kaj jokaš? Koga iščeš?« To sta vprašanji, ki odmevata tudi v našem življenju. Kolikokrat iščemo srečo, mir ali odgovor na svojih poteh, medtem ko nam je Gospod že blizu. Zaradi skrbi, razočaranj ali strahu ga včasih ne prepoznamo. 

    Prelomni trenutek nastopi, ko Jezus izgovori njeno ime: »Marija!« En sam klic ves čas ob njej. Tudi nas Jezus pozna po imenu. Prihaja naproti v trenutkih veselja in bolečine, ko se nam zdi, da je vse izgubljeno. Vabi nas, da ne ostanemo pri praznem grobu svojih razočaranj, ampak se obrnemo k njemu. Ko zaslišimo njegov glas, se žalost spreminja v upanje, iskanje pa v srečanje. Sveta Marija Magdalena, prva priča vstajenja, nas uči, da se prava vera rodi iz ljubezni, vztrajnosti in odprtega srca. Prosimo jo, naj nam izprosi milost, da bomo tudi mi prepoznali Gospoda, ko nas kliče po imenu, ter ga z veseljem oznanjali svetu.