»Sejalec je šel sejat. Ko je sejal, je nekaj semena padlo ob pot. Priletele so ptice in ga pozobale. Drugo seme je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo veliko prsti. Hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje. Ko pa je sonce vzšlo, ga je ožgalo, in ker ni imelo korenine, se je posušilo. Spet drugo je padlo med trnje in trnje je zrastlo ter ga zadušilo. Druga semena pa so padla na dobro zemljo in so dajala sad: eno stotérnega, drugo šestdesetérnega in spet drugo tridesetérnega. Kdor ima ušesa, naj posluša!«
Mt 13,3-9
Božja beseda današnje nedelje govori o tem, da Bog neprestano pošilja svojo besedo z določenim namenom. V odlomku preroka Izaija pravi, da kakor pošilja dež in sneg, da zemljo naredi rodovitno, tako se tudi njegova Beseda ne vrača brez uspeha. Ko jo Bog izreče, ni prazna ali neučinkovita. Vedno doseže namen, zaradi katerega je bila izrečena. Lahko spreminja človekovo srce, prinaša tolažbo, opomin, vero ali vodi zgodovinske dogodke, vendar nikoli ni brez učinka. To je spodbuda, da zaupamo Božji besedi tudi takrat, ko ne vidimo takojšnjih rezultatov. Branje Svetega pisma, molitev ali oznanjevanje evangelija morda sprva ne prinesejo vidnih sprememb, vendar Bog obljublja, da njegova beseda deluje in bo obrodila sad ob svojem času.
V evangeliju Jezus govori priliko o sejalcu, ki seje povsod, vendar prave rezultate daje le dobra zemlja, kjer seme rodi sadove. Ta zemlja je podoba nas samih, ki Božjo besedo »poslušamo«. Od naše odprtosti in naše naravnanosti je odvisno, kakšen sad bomo obrodili. Zanimiv je stavek, ki ga izreče v tej priliki: »Kdor ima, se mu bo dalo in bo imel obili; kdor pa nima, se mu bo vzelo še to kar ima!« Jezus želi povedati, da smo vsi ob rojstvu prejeli določeno število darov – eni več, drugi manj, - vsak pa dovolj, da je lahko uspešen in srečen v življenju. Eni se potrudijo in dobro izkoristijo svoje talente, nekateri pa so bolj leni, talente zakopljejo in živijo iz dneva v dan. Te ima Jezus v mislih kot tiste, ki nimajo in jim bo vse odvzeto, ker zapravljajo svoje življenje. Bodimo čuječi, da bomo resnično videli in slišali ter dobro uporabili svoje darove.