Rad bi hodil za Jezusom

   Ko so se dopolnjevali dnevi, da bi bil vzet v nebesa, se je tudi sam trdno odločil iti v Jeruzalem. Pred seboj je poslal svoje glasnike, ki so spotoma prišli v neko samarijsko vas, da bi vse pripravili zanj; vendar ga tam niso sprejeli, ker je bil namenjen v Jeruzalem. Ko sta to videla učenca Jakob in Janez, sta rekla: »Gospod, ali hočeš, da rečeva, naj pade ogenj z neba in jih pokonča?« Jezus se je obrnil k njima in ju pograjal. Nato so odpotovali v drugo vas.

   Ko so potovali, mu je med potjo nekdo rekel: »Za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš.« Jezus pa mu je dejal: »Lisice imajo brloge in ptice neba gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.« Nekomu drugemu pa je rekel: »Hôdi za menoj!« A ta je dejal: »Gospod, dovôli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta.« Rekel mu je: »Pústi, naj mrtvi pokopljejo svoje mrtve, ti pa pojdi in oznanjaj Božje kraljestvo!« Spet drug mu je rekel: »Hodil bom za teboj, Gospod, a dovôli mi, da se prej poslovim od svojih domačih.« Jezus pa mu je dejal: »Nihče, kdor položi roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za Božje kraljestvo.«

Lk 9,51-62

SLEDIMO KRISTUSU

   Vsaka religija je ob svojem nastanku imela kakšnega karizmatičnega učitelja, ki je privlačil poslušalce, da so mu sledili in nekateri postali njegovi učenci. To izkušnjo pozna tudi Stara zaveza, vendar je ta bistveno drugačna. Duhovna pot izraelskega naroda ni povezana z neko tradicijo, ampak z zavezo in zvestobo Bogu. Pri Božji zavezi ne gre zgolj za tradicionalno prenašanje znanja od učitelja na učenca, ampak za Božjo zvestobo. V življenju sicer potrebujemo vodnike, ki nam pomagajo na poti k cilju, vendar so ti vodniki le posredniki odrešenjskega sporočila. Naš učitelj je Bog, ki se nam razodeva po konkretnih ljudeh, pričevalcih v današnjem času. Med takšnimi pričevalci smo vsi kristjani, ki se trudimo biti zvesti Učitelju, čeprav doživljamo različne pretrese zaradi hoje za Kristusom. Naj bo kljub vsemu naše pričevanje za Boga polna navdušenja in radosti, ker nas Bog ljubi.

   Nekoč je Bog klical preroke, ki so postali nosilci njegovega sporočila. Njihova služba je bila še posebej težka, ker so morali odtujeni in od Boga oddaljeni narod klicati k pokori in spreobrnjenju. Danes imajo to vlogo škofje in duhovniki. Mnogi so v skušnjavah, da bi resnico nekoliko prikrojili, da bi le-ta bila bolj všeč ljudem in bi jo lažje sprejeli. Toda gorje tistemu, ki ne oznanja tega, kar naroča Bog.

   Svoboda je lepa stvar, a vsakdo si jo razlaga nekoliko po svoje. Zato je apostol Pavel nagovarjal Galačane (5,13-18), naj stojijo trdno in se ne dajo ponovno vpreči v jarem sužnosti. Kristus nas je namreč osvobodil za svobodo. Te besede veljajo vsem nam, ko morda raje verjamemo različnim mazačem in namišljenim duhovnim voditeljem, ki nam ponujajo raj na zemlji.

   Jezus nas pa vabi: »Hodi za menoj!« V evangeliju po Luku (9,51-62) govori o tem, da je hoja za njim zahtevna in da mora biti odločitev brezpogojna. Ne moremo se odločiti za Kristusa in iskati lahkih poti. Prav zaradi tega se mnogi, ki slišijo njegov glas, ne odzovejo, saj se zavedajo, da bi se bilo treba odpovedati marsikateri lagodnosti in ugodnosti, ki ju nudi ta svet. Jezus pa želi, da presežemo miselnost tega sveta, ki je kljub vsej navidezni moči in bogastvu minljiv. Želi, da se kristjani ne oziramo nazaj, še posebej tisti, ki so na poseben način posvečeni, ampak gremo pogumno naprej z Jezusom v srcu. Če smo polni izgovorov, češ da moramo prej postoriti še to in ono, ne moremo napredovati v hoji za Jezusom. Božje kraljestvo je za kristjana najvišja vrednota, za katero se splača truditi tako, da vabimo vse ljudi dobre volje na pot za njim. Morda mnogokrat preveč preračunavamo, kaj se nam splača in kaj ne, ker gledamo na svoje življenje z zemeljskimi očmi. Pred tem nas svari Jezus. Ne ozirajmo se nazaj, ampak pojdimo na delo za Božje kraljestvo. Vsaka rešena duša bo veselje in sreča za nas in za Boga. Prisluhnimo njegovemu klicu in si ne zamašimo ušes, ampak z veselim srcem odgovorimo na Božjo ljubezen, predvsem pa prosimo za milost, brez katere ne moremo prav živeti. Prosimo Gospoda tudi za to, naj nam da dobrih vodnikov na poti v Božje kraljestvo.