Zatem sem videl veliko množico, ki je nihče ni mogel prešteti, iz vseh narodov in rodov in ljudstev in jezikov; stali so pred prestolom in pred Jagnjetom, oblečeni v bela oblačila s palmami v rokah. Klicali so z močnim glasom: »Zveličanje je v našem Bogu, ki sedi na prestolu, in v Jagnjetu!«

Raz 7,9-10

   Praznik vseh svetih nam odpira pogled v nebesa, kjer pred Božjim prestolom stoji velika množica ljudi iz vseh narodov, rodov in jezikov. To so ljudje, ki so v svojem življenju na različne načine odgovorili na Božjo ljubezen. Niso bili vsi veliki po človeških merilih, niso bili brez napak in preizkušenj, vendar so vztrajali v veri, upanju in ljubezni. Svetost se pogosto rojeva v majhnih, tihih dejanjih: v prijazni besedi, odpuščanju, potrpežljivosti, skrbi za bližnjega in zvestobi tudi takrat, ko je težko. Svetniki niso samo tisti, katerih imena so zapisana v koledarju. Svetost je klic, namenjen vsakemu izmed nas. Današnji praznik nas vabi, da na smrt ne gledamo samo kot na slovo, ampak tudi v luči krščanskega upanja. Verujemo, da nas Božja ljubezen presega, da je močnejša od smrti in da je v Kristusu odprta pot v večno življenje.

   Naj nas praznik vseh svetih spodbuja, da že danes živimo tako, da bo po nas v svetu več dobrote, miru in ljubezni. V evangeliju nam jezus priporoča, da živimo v smislu osmerih blagrov. Jezusovi blagri so pot svetosti, ki je odprta vsakemu izmed nas. Ne zahtevajo, da postanemo slavni ali izjemni, ampak da v vsakdanjih odnosih živimo z Jezusovim srcem. Da znamo prisluhniti, odpustiti, pomagati, biti usmiljeni in ostati zvesti dobremu tudi takrat, ko nas nihče ne vidi. Naj nam Jezusovi blagri postanejo življenjski vodnik, da bomo že tukaj na zemlji prinašali znamenja Božjega kraljestva in nekoč dosegli polnost življenja pri Bogu.