Povej nam torej, kaj se ti zdi: Ali smemo dajati cesarju davek ali ne?« Jezus pa je spoznal njihovo hudobijo in rekel: »Kaj me preizkušate, hinavci? Pokažite mi davčni novec!« Dali so mu denarij. Nato jim je rekel: »Čigava sta ta podoba in napis?« Dejali so mu: »Cesarjeva.« Tedaj jim je rekel: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.«

Mt 22,17-21

   Danes je misijonska nedelja. Ta dan imamo pred očmi misijonarje, ki delujejo med ljudmi, ki še evangelija ne poznajo. Dobro je imeti pred očmi tudi Evropo in našo deželo Slovenijo, kjer mnogi ne poznajo Jezusa kot Boga. V šoli so sicer slišali nekaj o tem izjemnem človeku, a to ni dovolj, da bi Jezusa sprejeli za svojega učitelja. Za nas, ki se zbiramo v cerkvah, Jezus ni le velik človek, ampak Bog, ki se je učlovečil, da bi nam pokazal, kako nas ima nebeški Oče rad, kako je vsakemu izmed nas podaril življenje in nam zaupal poslanstvo, da smo tukaj in sedaj njegovi pričevalci. Vsi, ki ne verujejo v Boga bodo spoznali resničnega Jezusa, ko bodo videli, da je on naš voditelj, naša moč in naš zgled. Naša vera ni le lep nauk, odgovor na Božjo ljubezen.

   V današnjem evangeliju Jezus odgovarja na izzivanje farizejev. Jezusov odgovor na vprašanje o davku je kratek, a nosi globoko sporočilo za naše življenje. Njegovi sogovorniki so ga želeli ujeti v past, on pa jih je povabil k razmisleku o tem, kaj komu pripada. Cesarju pripada denar, na katerem sta njegova podoba in napis. Toda človek nosi v sebi nekaj veliko dragocenejšega: Božjo podobo. Našega življenja, naše ljubezni in našega dostojanstva ni mogoče izmeriti z denarjem ali kupiti z materialnimi dobrinami. Vse to je dar, ki smo ga prejeli od Boga. Bog od nas ne zahteva le nekaj trenutkov našega časa, ampak odprto srce. Želi si naše zaupanje, našo iskrenost in pripravljenost, da ljubimo tudi takrat, ko je težko. Želi, da mu pripadamo ne le z besedami, ampak tudi s svojimi dejanji.