Kajti moje misli niso vaše misli in vaše poti niso moje poti, govori Gospod. Kajti kakor je nebo visoko nad zemljo, tako visoko so moje poti nad vašimi potmi in moje misli nad vašimi mislimi.

Iz 55,8-9

   Prerok Izaija prinaša Božje sporočilo ljudem tistega časa in posledično tudi nam. Bog razmišlja drugače kot mi, kajti on nikoli ne išče svoje koristi. Njegova ljubezen ne pozna meja. Prerokovo svarilo velja za slehernega človeka. Krivični naj zapusti svojo pot in hudobni svoje misli. Vrne naj se h Gospodu, da se ga bo usmilil. Dobrota in usmiljenje našega Boga sta neizmerna. Vsakogar izmed nas vabi, da spremenimo svoje življenje in ga naravnamo na Božjo besedo, ki je edina prava pomoč v naših tegobah. Naj nas v našem življenju vodi ljubezen, ki nas združuje z Bogom.

   V evangeliju beremo priliko o gospodarju, ki je najemal delavce ob različnih urah dneva, da so delali v vinogradu. Zadnji so delali samo eno uro in so prejeli enako plačilo kot tisti, ki so delali ves dan. »To je krivično!« so se pritoževali nekateri. Človeško gledano je takšno ravnanje res skregano s pametjo, a moramo vedeti, da gospodar ni plačeval za opravljeno delo, ampak je vsakemu dal »en denarij«, kar je bilo dovolj, da je lahko tisti dan nahranil svojo družino. Mi večkrat gledamo na denar kot na nekaj, kar nam pripada in ne na to, da gre za menjalno sredstvo, ki ga imamo, da lahko dovolj udobno živimo. Bog ne gleda na to, koliko smo naredili, ampak na to, da vsak njegov otrok dobi dovolj za svoje telesno in duhovno preživetje. Gospodar iz prilike nas uči, da tistemu, ki je radodaren, ne bo v življenju nikoli nič manjkalo.