Peter izpove vero 
Ko je bil nekoč v molitvi na samem, so bili z njim učenci in povprašal jih je: »Kdo, pravijo množice, da sem?« Oni so odgovorili: »Janez Krstnik; drugi: Elija; drugi pa, da je vstal kateri izmed starih prerokov.« Rekel jim je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Spregovoril je Peter in rekel: »Božji maziljenec.« On pa jim je strogo prepovedal to komu praviti in je povedal: »Sin človekov mora veliko trpeti in biti zavržen po starešinah, velikih duhovnikih in pismoukih in biti umorjen in tretji dan vstati.«
Vsem pa je govoril: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se sam sebi odpove in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj. Zakaj kdor hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil, kdor pa svoje življenje izgubi zaradi mene, ga bo rešil.
Lk 9,18-24
KDO JE JEZUS KRISTUS
O Jezusu Kristusu, kot zgodovinski osebnosti, si skoraj vsakdo ustvari neko mnenje, ki ni nujno zavezujoče. Zgodovinarje zanimajo točni podatki o kraju in času njegovega bivanja, sociologi ga primerjajo z raznimi drugimi podobnimi osebnostmi, različne vere so si o njem ustvarila različna stališča. Nezavezujoči odgovori so dobri tako dolgo, dokler nas ne zadene osebno vprašanje: Kaj pa ti praviš? Kaj ti pomenim? Kot kristjani se moramo slej ko prej opredeliti: za ali proti človeku in Bogu, ki je pomenil prelomnico in se je z njim začelo novo obdobje zgodovine. Samo novo obdobje zgodovine, ali pa tudi prelomnico v mojem osebnem življenju? Za Apostola Petra je bil Jezus Odrešenik, kaj pa je zame? Če sem član velike skupnosti vernikov, moram dati odgovor.
Zelo poučni sta zgodbi, ki govorita o ponižnosti in sprejetju Jezusa v svoje življenje. Učitelj, ki se je imel za zelo pametnega, je prišel k judovskemu duhovniku in mu rekel: »Toliko knjig sem izbral in študiral več let, z Bogom pa se še nisem srečal!« Duhovnik mu je odvrnil: »Verjetno si se še premalo ponižal!« Kdor se zanaša na svoje dosežke in je poln samega sebe, bo težko srečal Boga. Druga zgodba pa govori o duhovniku, ki je bil v gosteh pri nekem učenem človeku. Ta je svojega gosta presenetil z vprašanjem: »Povejte mi, kje biva Bog?« Duhovnik mu je smeje odvrnil: »Mar ni ves svet poln njegovih veličastnih del?« Učenjak pa je nato sam odgovoril na svoje vprašanje: »Bog biva tam, kjer mu naredimo prostor!« Tam se lahko osebno srečam z njim.
Vsako življenje ima trenutke radosti in trenutke teme. Ko so bili Izraelci v babilonskem suženjstvu, so se zavedali svoje grešnosti in oddaljenosti od Boga. Odlomek iz knjige preroka Zaharija (12,10-11) nam pove, da Bog pošilja preroka kot znanilca novega upanja in Božjega usmiljenja. Božja milost namreč prihaja kot dar za notranjo prenovo in moralno očiščenje. Ko Božji dar sprejmem, dovolim, da me lahko Bog prenovi in notranje utrdi.
Apostol Pavel nam v pismu Galačanom (3,26-29) polaga na srce, da smo s krstom postali novi ljudje, ker smo oblekli Kristusa in smo mu postali podobni. Po krstu smo vsi bratje in sestre med seboj, zato naj med nami ne bo več nobenih razlik. Vse razlike, ki jih odkrivamo so samo zunanje, nepomembne stvari, ker smo vsi eno v Kristusu.
V evangeliju po Luku (9,18-24) nam Jezus znova postavlja vprašanje: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Mnogim je to vprašanje odveč, kot kristjani pa se zavedamo, da je odgovor na to vprašanje zelo pomemben. Vsakdo izmed nas si mora zastaviti to vprašanje: »Kdo je zame Jezus Kristus?«. Od Boga prihajamo in k njemu se vračamo, zato je odgovor na vprašanje način našega življenja. Kristus je naš učitelj, mi smo njegovi učenci in poslanci. Zato je še toliko bolj pomembno, da ga spoznamo kot Odrešenika in mu v svojem srcu naredimo prostor. Samo z držo ponižnosti bomo deležni srečanja z Bogom. Vsak naš napuh, občutek pomembnosti in vzvišenosti so resne ovire za srečanje z Jezusom. Resno vzemimo Jezusovo priporočilo, da vzamemo vsak dan svoj križ in hodimo za njim. Če bomo težave vsakdanjega življenja darovali Jezusu, se bo bistveno zmanjšala njihova teža. Resno računajmo na Jezusa, ki je z nami v vsakem trenutku našega življenja.