»Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« Rekli so: »Eni, da je Janez Krstnik, drugi, da Elija, spet drugi, da Jeremíja ali eden izmed prerokov.« Dejal jim je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Simon Peter je odgovóril; rekel mu je: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.«

Mt 16,13-16

   Jezusovo vprašanje, ki ga je postavil svojim učencem pri Cezareji Filipovi, ni bilo namenjeno le njim. To je vprašanje, ki že dva tisoč let odmeva v srcu vsakega človeka. Najprej vpraša: »Kaj pravijo ljudje?« Šele nato pride drugo, veliko bolj osebno vprašanje: »Kaj pa ti praviš?« Razlika med obema je ogromna. Prvo išče mnenje množice, drugo pa razkriva vero srca. Tudi danes ljudje o Jezusu govorijo zelo različno. Nekateri ga imajo za velikega učitelja morale, drugi občudujejo njegovo modrost, tretji v njem vidijo zgodovinsko osebnost ali preroka miru. Marsikdo ga spoštuje, a ga ne pozna. Tako kot v evangeliju tudi danes kroži veliko odgovorov, ki so deloma resnični, vendar niso popolni.

   Ko Jezus pogleda učence in vpraša: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?«, nastane trenutek tišine. Nihče ne more odgovoriti namesto drugega. Vera ni nekaj, kar podedujemo zgolj od staršev ali naroda. Ni le znanje, ki smo ga osvojili pri verouku, niti navada obiskovanja cerkve. Vera postane živa šele tedaj, ko človek osebno sreča Kristusa in si upa izreči: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.« Ob tem pa nas Peter tudi tolaži. Vemo, da isti Peter, ki je tako lepo izpovedal vero, pozneje Jezusa trikrat zataji. To pomeni, da svetost ni v tem, da nikoli ne pademo, ampak da se po padcu vrnemo k njemu. Jezus ni preklical Petrovega poslanstva zaradi njegove slabosti. Nasprotno, prav iz njegove ponižnosti je zgradil trdno skalo. Bog ne izbira popolnih ljudi, ampak tiste, ki mu dovolijo, da jih preoblikuje. Vprašanje »Kdo sem zate?« se posebej močno dotakne našega vsakdana. Kdo je Jezus zame, ko se vse odvija po mojih načrtih? Naš odgovor se ne kaže predvsem v besedah, ampak v načinu, kako živimo. Če je Jezus res Kristus, potem mu zaupam tudi takrat, ko ne razumem. Če je Sin živega Boga, potem njegova ljubezen presega moje strahove, njegove obljube pa so trdnejše od mojih občutkov. Ne sprašuje nas, koliko znamo o njem, ampak koliko prostora ima v našem srcu.