Tedaj se je odprlo Božje svetišče v nebesih in videla se je skrinja njegove zaveze. In prikazalo se je veliko znamenje na nebu: žena, obdana s soncem, in pod njenimi nogami mesec in na njeni glavi venec iz dvanajstih zvezd.

Raz 11,19-12,1

   Žena, obdana s soncem, je znamenje Marije, pa tudi Cerkve in vsakega človeka, ki nosi v sebi življenje, vero in Božje upanje. Njena porodna bolečina nas spominja, da rojstvo novega pogosto prihaja skozi preizkušnje. Marija ni bila obvarovana vseh bolečin, vendar je ostala zvesta Bogu. Zmaj predstavlja moč zla, ki želi uničiti življenje in dobroto. Toda njegova moč ni zadnja beseda. Dete je vzeto k Bogu, žena dobi prostor, ki ji ga je pripravil Bog, in na koncu zazveni oznanilo: »Zdaj se je uresničilo odrešenje, moč in kraljevanje našega Boga.«

   Tudi naše življenje je včasih podobno tej podobi. Doživljamo trenutke, ko se zdi, da je zlo močnejše, da nas preizkušnje preplavljajo in da se dobro rojeva skozi bolečino. Vendar nam današnja Božja beseda govori: ne boj se. Zlo nima zadnje besede. Marija stoji sredi tega boja kot znamenje upanja. Čeprav jo obdajajo bolečina, nevarnost in negotovost, je nad njo sonce. Bog ji pripravi prostor. Bog varuje življenje. In Bog vodi zgodovino proti zmagi. Naj bo tudi naše življenje kakor Marijino: preizkušeno, a ne zlomljeno; ranjeno, a polno upanja; zaznamovano s križem, vendar usmerjeno proti vstajenju.