Ob četrti nočni straži je Jezus hodil po jezeru in prišel k njim. Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in rekli: »Prikazen je.« Od strahu so zavpili. Jezus pa jim je takoj rekel: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« Peter mu je odgovóril in rekel: »Gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem po vodi k tebi.« On mu je dejal: »Pridi!«

Mt 14,25-29

   V današnjem evangeliju je Jezus naročil učencem naj gredo v čoln in se odpeljejo na drugo stran jezera. On pa je med tem razpustil množico in si vzel nekaj časa za molitev. Pihal je nasprotni veter in valovi so čoln premetavali. Sredi noči se jim je Jezus približal po vodi in vsi so mislili, da je prikazen. Kaj se nam zgodi, ko smo na tleh, ko so naši projekti uničeni, ko smo razočarani? Nismo se sposobni soočiti z realnostjo. Slepi smo in se prepuščamo bujni domišljiji. Jezus jih je bodril: »Ne bojte se! Jaz sem!« Tudi nas nagovarja enako: »Ne boj s! Jaz sem vedno s teboj!« On pozna mojo stisko, hoče mi biti blizu, jaz pa ga ne vidim oziroma ga odklanjam.

   V življenju se pogosto znajdemo sredi razburkanega morja. Skrbi, negotovost, bolezni, odnosi ali preizkušnje nam zastirajo pogled in zdi se, da je Jezus daleč. Prav takrat pa prihaja k nam, čeprav ga pogosto ne prepoznamo. Strah nam zamegli srce. Ne obljublja mirnega morja, ampak svojo navzočnost sredi viharja. Peter je naredil korak vere. Dokler je gledal Jezusa, je hodil po vodi. Ko pa je pogled usmeril v valove, ga je začelo potapljati. Tudi mi pogosto tonemo, ko svojo pozornost usmerimo le v težave in pozabimo, da nas Gospod drži za roko. In ko mu zaupamo, odkrijemo, da je njegova roka vedno dovolj blizu, da nas dvigne.