Vi ste Božja zgradba. Po Božji milosti, ki mi je bila dana, sem kot moder stavbenik položil temelj, drug pa nanj zida; vsak pa naj gleda, kako zida. Kajti drugega temelja nihče ne more položiti razen tega, ki je položen, in ta je Jezus Kristus. 

1 Kor 9-11

    Ko apostol Pavel pravi: »Vi ste Božja zgradba,« nas vabi, da razmislimo, kdo je resnični graditelj našega življenja. Svet nas pogosto uči, da smo sami svoj arhitekt — da sami postavljamo temelje, gradimo svojo identiteto, svojo prihodnost, svoj uspeh. A Pavel jasno pove: temelj je že položen. In ta temelj ni človekov dosežek, ampak oseba — Jezus Kristus. Božja zgradba torej ni skupek pravil ali idealov, ampak živo življenje, ki raste iz odnosa z Njim. Pavel pravi: »Po Božji milosti sem kot moder stavbenik položil temelj.« To pomeni, da tudi naša modrost, trud in delo nimajo pravega pomena, če niso postavljeni na Kristusu. Brez tega temelja vse, kar zgradimo — kariera, ugled, celo naše dobro delo — nima trajne vrednosti. Zato Pavel opozarja: »Vsak naj gleda, kako zida.« To je povabilo k iskrenemu pogledu vase. Na čem stojijo moje odločitve? Kaj je osnova mojih vrednot? Gradim iz samovolje ali iz poslušnosti Bogu? Temelj je že popoln — a način, kako gradim nanj, določa, ali bo moja zgradba obstala ali se zrušila ob preizkušnjah. Božja zgradba ni le posameznik, ampak skupnost. Vsak od nas je živa opeka, ki jo Bog postavlja na pravo mesto. Ni dovolj, da stojimo sami — zgradba nastane šele, ko se povežemo v ljubezni, v služenju, v občestvu. Tako Kristus postane ne le temelj, ampak tudi vez, ki drži vse skupaj. Na koncu je Pavlovo sporočilo jasno: graditi na Kristusu pomeni živeti iz Božje milosti, ne iz lastne moči. Vse drugo mine. Le to, kar je zgrajeno na Njem, ostane.

    Na zahvalno nedeljo se spomnimo, da je vse, kar imamo, dar. Naše delo, sadovi zemlje, zdravje, družina — nič od tega ni samoumevno. Pavel pravi: »Vi ste Božja zgradba.« Bog je tisti, ki daje temelj in moč, da lahko gradimo. Zato hvaležnost ni le beseda, ampak drža srca: priznanje, da brez Njega ne bi bilo ničesar trdnega. Ko se zahvaljujemo, znova postavljamo svoje življenje na pravi temelj — na Kristusa.