In Gospod je rekel: »Poslušajte, kaj pravi krivični sodnik! Mar Bog ne bo pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki noč in dan vpijejo k njemu? Bo mar odlašal? Povem vam: Hitro jim bo pomagal do pravice. Toda ali bo Sin človekov, ko pride, našel vero na zemlji?« Lk 18,6-8

   V evangeliju te nedelje poslušamo priliko o sodniku, ki se ni bal Boga, a se je usmilil vdove, ki ga je stalno nadlegovala. Pomagal ji je do pravice samo zato, da bi se je znebil. Ta vdova je lep zgled človeka, ki moli in se ne naveliča prositi Boga za uresničitev svoje prošnje. Vdove so bile najbolj ranljiva skupina v tistih časih, saj niso imele koga, ki bi se zavzemal za njihove pravice. Bolj kot sodnik nas mora pretresti vdova, ki je vedela, da sama nič ne pomeni, a ni izgubila poguma nenehno prositi. Naš bok ni krivičen sodnik, ampak ljubeznivi Oče, ki mu vsaka naša prošnja seže do srca. Bodimo trdno prepričani, da bodo naše prošnje uslišane, če bomo vztrajali v molitvi in se ne bomo naveličali prositi. Sporočilo je torej jasno: vztrajaj v molitvi, zaupaj v Božjo pravičnost in ne utrudi se delati dobro. Krivični sodnik je človek, Bog pa je Ljubezen — in On ne odlaša, temveč deluje ob pravem času, z resnično in popolno pravičnostjo.

   Toda ali bo Sin človekov, ko pride, našel vero na zemlji? To vprašanje zareže globlje kot vse prej. Jezus ne sprašuje, ali bomo še molili, ali bomo še hodili v cerkev, ampak — ali bomo še verjeli. Verjeli, ko bo vse videti brez smisla. Ko bo pravica spet zatajila. Ko bo molitev zvenela v prazno. Ta vrstica ni obtožba, ampak izziv. Vera ni nekaj, kar imamo enkrat za vselej. Je živa drža, odločitev, ki jo je treba znova in znova potrjevati. Ko vse stoji proti tebi, ko ti življenje jemlje zagon — prav takrat se pokaže, ali tvoja vera stoji na pesku ali na skali. Vera, o kateri govori Jezus, ni slepa. Je pogum, da zaupaš Bogu tudi takrat, ko ga ne razumeš. Je zvestoba, ki ne meri uspeha po rezultatih, ampak po srčnosti. Je tih “da” v temi, ki pravi: »Vem, da si tu, tudi če te ne čutim.« Ko Jezus sprašuje, ali bo našel vero, ne sprašuje le o drugih — sprašuje vsakega od nas posebej. Bo našel vero v meni? Bom ostal zvest, ko se zdi, da Bog molči? Odgovor se ne meri z besedami, ampak z življenjem.  (jč)