Jaz pa vam pravim: Pridobivajte si prijateljev s krivičnim mámonom, da vas sprejmejo v večna bivališča, ko mámon poide. Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem, kdor pa je v najmanjšem krivičen, je krivičen tudi v velikem. Če torej niste bili zvesti pri ravnanju s krivičnim mámonom, kdo vam bo zaupal resnično dobrino? 

Lk 16,9-11

   V današnji Božji besedi je govora o denarju. V odlomku preroka Amosa beremo, kako tisti ki imajo goljufajo uboge, da bi imeli še več. Če postane denar najvažnejša stvar v življenju, nas lahko naredi krivične in požrešne. Evangeljsko besedilo pa je izzivalno, ker govori o “krivičnem mámonu” – o bogastvu in dobrinah tega sveta, ki so pogosto povezane z nepravičnostjo, sebičnostjo in kratkovidnostjo. Jezus nas ne spodbuja, naj se zatečemo k nepoštenosti, ampak nas vabi, da se vprašamo: Kako uporabljamo to, kar nam je bilo dano – četudi je minljivo in omejeno? Denar, vpliv, čas, sposobnosti – vse to samo po sebi ni ne dobro ne slabo. Postane nevarno, kadar je v službi pohlepa ali sebičnosti. Postane blagoslov, kadar ga znamo uporabiti za dobrobit drugih, za prijateljstvo, za podporo tistim, ki so v stiski. Zato Jezus pravi: Pridobivajte si prijateljev s krivičnim mámonom – torej uporabite minljive stvari, da ustvarjate nekaj, kar ima trajno vrednost: odnose, ljubezen, bližino, sočutje.

   Poudarek na zvestobi v “najmanjšem” pa nas spomni, da resnična preizkušnja naše duhovne drže ni v velikih in slavnih trenutkih, temveč v drobnih vsakodnevnih odločitvah. Če znamo biti iskreni, odgovorni in velikodušni v malem, tedaj se oblikuje naše srce za večje zaupanje. Če pa v malem izbiramo sebičnost ali krivico, se to neizogibno odrazi tudi v večjem. Resnična dobrina, o kateri govori Jezus, niso materialne stvari, ampak življenje v polnosti – občestvo z Bogom in večna bivališča. To pa nam ne bo zaupano, če nismo pripravljeni zvesto in sočutno upravljati z drobnimi darovi, ki jih imamo zdaj. Zato je to besedilo povabilo k notranjemu preobratu: da se učimo gledati na svoje premoženje, čas in talente kot na orodja ljubezni in zvestobe, ne pa kot na lastnino za lastno varnost.

   Kratka molitev: Gospod, daj mi srce, ki zna dati; učitelj, daj mi modrost, da bom uporabljal dobre stvari tega sveta za gradnjo nečesa večno vrednega. Naj bom zvest v malem, da bom pripravljen za veliko. Amen.