Učenca sta šla in storila, kakor jima je Jezus naročil. Pripeljala sta oslico in njenega mladiča, položila nanju svoja plašča in Jezus je sédel gor. Zelo veliko ljudi iz množice je razgrnilo na pot svoje plašče, drugi pa so lomili veje z dreves in jih razgrinjali na pot. In množice, ki so šle pred njim in za njim, so vzklikale: »Hozána Davidovemu sinu! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! Hozana na višavah!« Mt 21,6-9

   Danes se spominjamo Jezusovega slavnega vhoda v Jeruzalem – ponižno na osličku, a z veliko ljubeznijo v srcu. Jezus je prišel v Jeruzalem jahajoč na osličku – skromnem, a simbolično močno napolnjenem živalskem bitju, ki je predstavljalo preprostega in mirnega kralja. Ljudje so ga pozdravili s palmovimi vejami (znamenje zmage in veselja) in klicali: »Hozana! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu, kralj Izraelov!«

   Tudi v vsebini današnje cvetne nedelje vidimo neke vrste paradoks. Na eni strani Jezusov vhod v Jeruzalem, Jezusov pasijon, trpljenje, na drugi strani pa govorimo o ljubezni. Današnja cvetna nedelja združuje eno in drugo. Jezus stopi na pot trpljenja iz ljubezni do nas, za vsakega izmed nas. S trpljenjem, s križem nas odrešuje. Po domače bi rekli: gre na križ, ker nas ima rad in ker nam želi razodeti Božjo ljubezen do nas. Če pogledamo na naše življenje s pravega zornega kota, hitro opazimo, da gre tudi v našem življenju za prepletanje ljubezni in trpljenja. Jezus nam na današnjo nedeljo kaže pot ljubezni. Kajti, če človek živi in dela iz ljubezni, potem je celo trpljenje lažje. Naj tudi naša srca postanejo pripravljena pot, po kateri Gospod prihaja – s hvaležnostjo, vero in mirom.