Jezus se je vrnil od Jordana poln Svetega Duha in Duh ga je vodil štirideset dni po puščavi, hudič pa ga je skušal. Tiste dni ni nič jedel, in ko so se končali, je postal lačen. Hudič mu je rekel: »Če si Božji Sin, reci temu kamnu, naj postane kruh.« Jezus mu je odgovoril: »Pisano je: Človek naj ne živi samo od kruha.« Lk 4,1-4

   Jezusov odgovor je pravilen: za smiselno življenje je potrebno veliko več kot dovolj hrane in pijače. Res pa je, da moramo najprej poskrbeti za preživetje in šele potem smo sposobni razmišljati o smislu življenja. Jezus nam pokaže, da resnično življenje ni odvisno samo od materialnih dobrin, temveč predvsem od Božje besede in njegove volje. Ko se znajdemo v preizkušnjah, nas lahko premami misel, da bi poiskali hitre in lahke rešitve, ki pa niso vedno v skladu z Božjim načrtom. Toda Jezus nas uči, da je prava moč v zaupanju v Boga in v poslušanju njegove besede.

   Hudič posluša Jezusa, vendar ne z namenom, da bi ga ubogal, ampak da bi ga skušal in zvabil na napačno pot. Hudič pozna Sveto pismo in ga celo citira, a ga izrablja v svoj prid. Kljub temu Jezus ostaja trden in odgovarja s svetopisemskimi besedami, ki razkrivajo resnico in Božjo voljo. To nas uči, da ni dovolj samo poznati Božje besede – pomembno je, da jo razumemo in živimo v skladu z njo. Jezus s svojo zvestobo in zaupanjem v Očeta pokaže, da ima hudič omejeno moč in da se mu lahko upremo z vero in Božjo besedo. Ta odlomek nas spodbuja, da tudi mi, ko se soočamo s skušnjavami, ostanemo trdni v veri in zaupamo Bogu, saj je On naša resnična moč in zavetje.   (jč)