»Mar more slepi voditi slepega? Ali ne bosta oba padla v jamo? Učenec ni nad učiteljem. Toda vsak, ki bo izučen, bo kakor njegov učitelj. Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš?«     Lk 6,39-41

   Jezus je povedal učencem, na kakšen način bodo postali modri in bodo tudi sami učitelji. Če slepi vodi slepega, oba tvegata padec – to velja tako za duhovno kot za življenjsko pot. Če nekdo sam ne pozna resnice, modrosti ali poti, ne more varno voditi drugih. Zato se moramo vprašati: Kdo so naši voditelji? Komu zaupamo? In ali smo sami pripravljeni voditi druge? Če želimo biti voditelji – v veri, družini, skupnosti – moramo najprej iskati resnico, znanje in modrost. Samo tisti, ki vidi, lahko varno vodi druge. Svet je poln "slepega vodenja" – lažnih učiteljev, manipulacij in napačnih vrednot. Pomembno je, da iščemo prave voditelje, ki hodijo v luči resnice. Duhovna slepota je nevarna. Samorefleksija, molitev in Božja beseda nam pomagajo odpreti oči in videti jasno.

   Učenec ni nad učiteljem. To pomeni, da moramo biti potrpežljivi v učenju in rasti. Učenec, ki se ponižno uči, bo nekoč dosegel modrost svojega učitelja. To nas vabi k zaupanju v proces duhovnega napredka. Pogosto hitimo soditi in popravljati druge, a pri tem spregledamo lastne napake, ki so morda še večje. Lažje vidimo majhne pomanjkljivosti pri drugih (iver), kot pa velike napake pri sebi (bruno). To nas uči, da moramo najprej prepoznati in odpraviti svoje slabosti. Namesto da obsojamo druge, jih moramo gledati z usmiljenjem in jim pomagati rasti, tako kot želimo, da bi drugi pomagali nam. Jezus nas vabi, da najprej očistimo svoje srce, šele nato bomo sposobni videti jasno in pomagati drugim na pravičen in ljubeč način.

                                                                                              J.Č.