Blagoslovljen mož, ki zaupa v Gospoda in je Gospod njegovo zaupanje. Je kakor drevo, zasajeno ob vodi, ki steza svoje korenine k potoku, ne boji se, ko pride vročina, njegovo listje ostane zeleno; v sušnem letu ne trpi pomanjkanja in ne neha roditi sadu. Jer 17,7-8
Prerok Jeremija nam želi povedati, da se ne smemo opirati na človeka, bitje iz mesa, ampak edino na Boga, ki je večen. Sam je bil neštetokrat nerazumljen in preganjan, zato je vedel, da je zaupanje v človeka pogosto zlorabljeno. Nikoli ne vemo, kaj se skriva v človeku, zato moramo biti zelo previdni. Kdor pa zaupa v Boga, je lahko trdno prepričan, da ga Bog ne bo razočaral. V življenju se pogosto soočamo z negotovostjo, strahovi in preizkušnjami, a Bog nas vabi, da se opremo nanj. Tak človek ni odvisen od okoliščin, temveč od Božje zvestobe. Tako kot drevo, zasajeno ob vodi, ki kljub suši ostaja zeleno, tudi tisti, ki se zanaša na Boga, ne bo omahnil v težkih časih. Ko zaupamo Bogu, prejemamo notranji mir, moč in blagoslov, ki presegajo naše človeške sposobnosti. Naj bo ta misel spodbuda, da vsak dan znova izročimo svoje skrbi in načrte v Gospodove roke ter z zaupanjem stopamo po poti, ki jo je pripravil za nas.
V evangeliju Jezus blagruje tiste, ki so revni, ubogi in v raznih stiskah: »Blagor vam ubogi, kajti vaše je Božje kraljestvo!« Vabi nas k drugačnemu pogledu na življenje. V svetu, kjer je bogastvo pogosto merilo uspeha, nas Jezus spominja, da je pravo bogastvo v Božjem kraljestvu. Biti "ubog" ne pomeni le materialne revščine, ampak predvsem ponižnost srca – zavest, da smo popolnoma odvisni od Boga. Tisti, ki se ne zanašajo na lastno moč, ampak svoje življenje izročajo Gospodu, so deležni njegove bližine in blagoslova. Božje kraljestvo ni nekaj oddaljenega, temveč že tukaj in zdaj za vse, ki hodijo v veri, ljubezni in zaupanju. Jezus nas vabi, da ne iščemo sreče v minljivih stvareh, ampak v njem, ki je vir pravega življenja.
J.Č.