Uboga vdova je dala več kot vsi
Tisti čas je Jezus med svojim poučevanjem govóril množicam: »Varujte se pismoukov, ki si želijo hoditi okrog v dolgih oblačilih in si želijo pozdravov ljudi na trgih, prvih sedežev v shodnicah in častnih mest na gostijah, ki vdovam požirajo hiše in hinavsko opravljajo dolge molitve; ti bodo strože sojeni.« Sedél je nasproti zakladnici in gledal, kako množica meče denar vanjo. Mnogo bogatih je veliko vrglo. Prišla je tudi neka uboga vdova in je vrgla dva nôvčiča, to je en kvadrant. Tedaj je poklical k sebi svoje učence in jim rekel: »Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi, ki so metali v zakladnico. Vsi so namreč vrgli od svojega preobilja, ta pa je dala od svojega uboštva vse, kar je imela, vse, kar potrebuje za življenje.«
Mr 12,38-44
DAR IZ LJUBEZNI
V današnji božji besedi nastopata dve vdovi. V tistih časih so bile vdove ženske na robu družbe. Takrat so možje skrbeli za preživljanje družine. Če je ženska ovdovela, se je morala s težavo prebijati skozi življenje. V berilu prerok Elija sreča revno vdovo, ki je namenjena zase in za sina pripraviti zadnji hlebec kruha in potem čakati smrti. Tamkaj je bila velika suša in ni bilo hrane. Elija je rekel tej vdovi: Pojdi in pripravi kakor si rekla, vendar naredi najprej meni kolaček. Moka v loncu ne bo pošla in olja v vrču ne bo zmanjkalo!« Zaupala je v Boga in zgodilo se je tako, kot je rekel sveti mož. Kdor zaupa v Boga, se ne sme bati za svoje preživetje.
V evangeliju beremo najprej o pismoukih, ki se radi izpostavljajo in iščejo prva mesta ter čast. Zato Jezus pravi: »Varujte se pismoukov!« Kdor se izpostavlja, da bi ga drugi častili, se dela za boga, zato so zanj verski obredi samo priložnost za dviganje na socialni lestvici. Kult osebnosti je tudi danes zelo v ospredju in se ga oklepajo predvsem tisti, ki so brez prave vsebine. Kadar nismo zadovoljni s svojim življenjem, se moramo z vsemi sredstvi truditi, da nas drugi opazijo in nas začnejo hvaliti. Kdor išče slave v tem svetu, ki mine, se mu zapirajo vrata v večno življenje. Če želimo varno priti v nebesa, se ogibajmo slavi tega sveta in predvsem zaupanja vase in ljudi na položajih, ampak zaupajmo Bogu, ki nas spremlja skozi življenje.
Jezus je opazil revno vdovo, ki je v tempeljsko zakladnico vrgla zadnja dva novčiča, zato je učencem rekel: »Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi, ki so metali v zakladnico.« Gre za popolno zaupanje Bogu, saj se odpove vsemu, kar potrebuje za življenje. Ko smo se sposobni odpovedati vsemu, je naš dar res popoln. Takrat računamo samo še z Bogom, da bo poskrbel za nas. Ni treba, da damo vse kar imamo, dovolj je, da zmoremo deliti s tistimi, ki potrebujejo našo pomoč. Takrat smo podaljšana roka Boga, da preko nas dela dobra dela.
Jože Č.