Božji Sin je postal človek, da bi dal svoje življenje za nas

 Tisti čas sta Zebedêjeva sinova Jakob in Janez stopila k Jezusu in mu rekla: »Učitelj, želiva, da nama storiš, kar te bova prosila.« Rekel jima je: »Kaj hočeta, da vama storim?« Rekla sta mu: »Daj nama, da bova sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« Jezus jima je dejal: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga jaz pijem, ali biti krščena s krstom, s katerim sem jaz krščen?« Rekla sta mu: »Moreva.« In Jezus jima je dejal: »Kelih, ki ga jaz pijem, bosta pila, in s krstom, s katerim sem jaz krščen, bosta krščena; dati, kdo bo sedél na moji desnici ali levici, pa ni moja stvar, ampak bo dano tistim, ki jim je to pripravljeno.«

   Ko je drugih deset to slišalo, so se začeli jeziti na Jakoba in Janeza. Jezus jih je poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da tisti, ki veljajo za vladarje, gospodujejo nad narodi in da jim njihovi velikaši vladajo. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti prvi med vami, naj bo vsem služabnik. Saj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.«

Mr 10,35-45

KDOR HOČE BITI PRVI …

   »Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak, da bi on stregel in dal življenje v odkupnino za mnoge,« je zapisal evangelist Marko. To je ena ključnih izjav v krščanskem razumevanju poslanstva Jezusa Kristusa. Njegovo bistvo je v globokem paradoksu: Sin človekov, Božji sin in Mesija, ni prišel, da bi bil počaščen ali da bi iskal lastno slavo, temveč da bi postal služabnik človeštvu in dal svoje življenje kot končno daritev za mnoge. Jezus s to izjavo izraža popolno nasprotje človeške logike o veličini in oblasti. V večini človeških kultur so voditelji in pomembne osebnosti tisti, ki jim drugi strežejo in jih spoštujejo.

   Vendar Jezus obrne to logiko: pravi voditelj ni tisti, ki je postavljen na piedestal, temveč tisti, ki služi drugim. S tem pokaže, da je resnična veličina v služenju in nesebičnosti, ne v iskanju lastnega prestiža. Predstavi se kot ponižen služabnik. V evangelijih ga vidimo, kako umiva noge učencem, se dotika bolnih, se pogovarja z izobčenimi in revnimi. Njegova dejanja niso zgolj simbolična, ampak so pokazatelj njegovega življenjskega sloga, ki ga je želel prenesti tudi na svoje učence. Jezusova izjava ima tudi pomembno sporočilo za njegove sledilce. Če je on, učitelj in Gospod, prišel, da bi služil, potem so tudi njegovi učenci poklicani k istemu poslanstvu. Krščanstvo tako ne sme biti razumljeno kot religija privilegijev, ampak kot religija služenja. To pomeni, da kristjani niso zgolj poklicani, da sprejemajo milost, temveč da jo tudi aktivno posredujejo naprej skozi ljubezen, sočutje in dejanja.

   Jezusova izjava je radikalni poziv k spremembi vrednot in načinov delovanja. Spodbuja nas, da svoje življenje ne gradimo na temelju tega, koliko lahko prejmemo od drugih, ampak koliko lahko damo. V sodobni družbi, ki pogosto poveličuje individualizem, uspeh in moč, Jezusov zgled služenja kliče k drugačnemu načinu življenja – tistemu, ki je usmerjen v sočutje, žrtvovanje in ljubezen do drugega. Jezus tudi pravi: »Kdor hoče biti prvi med vami, naj bo vsem služabnik!« Potrudimo se, da bomo sledili Jezusu predvsem v služenju bratom in sestram, ki na potrebujejo                                                                               Jože Č.