Kar je Bog združil, naj človek ne loči
Tisti čas so pristopili farizeji, in da bi Jezusa preizkušali, so ga vprašali: »Ali je dovoljeno možu odsloviti ženo?« Odgovóril jim je: »Kaj vam je naróčil Mojzes?« Rekli so: »Mojzes je dovôlil napisati ločitveni list in jo odsloviti.« Jezus pa jim je rekel: »Zaradi vaše trdosrčnosti vam je napisal to zapoved, na začetku stvarjenja pa ju je Bog ustvaril kot moža in ženo. Zaradi tega bo mož zapústil očeta in mater in se pridrúžil svoji ženi in bosta oba eno telo. Tako nista več dva, ampak eno telo. Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje!« Ko so bili v hiši, so ga učenci spet spraševali o tem. In govóril jim je: »Kdor se loči od svoje žene in se oženi z drugo, prešuštvuje z njo; in če se ona loči od svojega moža in se omoži z drugim, prešuštvuje.«
Prinašali so mu otroke, da bi se jih dotaknil, učenci pa so prinašalce grajali. Ko je Jezus to videl, je postal nejevoljen in jim je rekel: »Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo. Resnično, povem vam: Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj.« In objemal jih je, polagal nanje roke in jih blagoslavljal.
Mr 10,2-16
KOT MOŽA IN ŽENO JU JE USTVARIL
Že v 1. Mojzesovi knjigi, na začetku Svetega pisma, beremo, da je Bog ustvaril človeka kot moža in ženo, zato da bosta drug drugega ljubila in postala ena duša in eno telo. Bog je Adamu, ki ni našel prave družbe zase, ustvaril družico, ki izhaja iz njegovega mesa, kar pomeni, da je njemu enakovredna. Ustvarjena sta po Božji podobi in zaupano jima je veliko poslanstvo, da z ljubeznijo upravljata z vsem, kar je On ustvaril. Že kmalu se je to ravnovesje pokvarilo, saj je mož lahko dal ženi ločitveni list in jo odslovil.
Zato v evangeliju farizeji sprašujejo Jezusa: »Ali je dovoljeno možu odsloviti ženo?« Mojzes je dal dovoljenje za to, če so bili razlogi. Ampak Jezus je zelo strog, saj pravi: »Kdor se loči od svoje žene in se oženi z drugo, prešuštvuje z njo; in če se ona loči od svojega moža in se omoži z drugim, prešuštvuje.« Jezusovo mnenje je zelo jasno. Nikakor ne odobrava ločitve. Kakor torej v skladu z evangelijem obstaja prešuštvo v srcu, tako obstaja tudi ločitev v srcu. To se lahko zgodi preprosto tako, da človek ne ljubi več svoje žene oz. moža, ko se v svoji notranjosti loči od sozakonca in pač živi, ne da bi kogar koli ljubil, ali pa se njegovo srce naveže na neko drugo osebo. Nobeden, ne moški ne ženska, nista v prednosti, kajti ko živita skupaj, nista več dva, ampak eno telo. Samo na tak način bo imela nova skupnost, družina, prave temelje za skladen razvoj.
Živimo v času zelo svobodnega gledanja na zakonsko zvezo in življenje moškega in ženske. Danes je dovoljeno vse, kar komu pade na pamet, in zato se mnogi nočejo vezati za vse življenje. Hkrati pa smo prepričani, da je zvestoba še vedno velika vrednota. Omamlja nas svobodna ljubezen, a se zavedamo, da nas tak način življenja ne osrečuje. Kaj storiti? Jezus nam pravi: »Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj!« Prosimo Svetega Duha, da nas razsvetli, da se bomo zavedali veličine ljubezni, ki se napaja iz zakramenta svetega zakona. Če sprejmemo v zakonsko skupnost Jezusa, bo ljubezni vedno v izobilju.
Jože Č.