Jezusov učenec je drugim služabnik
Tisti čas so Jezus in njegovi učenci prepotovali Galilejo, vendar ni žêlel, da bi kdo to izvedel. Učil je namreč svoje učence in jim govóril: »Sin človekov bo izročèn v človeške roke in ga bodo umorili, ko pa bo umorjen, bo po treh dneh vstal.« Oni niso razumeli te besede, a so se ga bali vprašati.
Prišli so v Kafarnáum. Ko je bil v hiši, jih je vprašal: »O čem ste se menili med potjo?« Oni pa so molčali, kajti med potjo so razpravljali med seboj, kateri izmed njih je največji. Tedaj je sédel, poklical dvanajstére in jim rekel: »Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik.« In vzel je otroka, ga postavil mednje, ga objel in jim rekel: »Kdor sprejme enega takih otrok v mojem imenu, mene sprejme; kdor pa mene sprejme, ne sprejme mene, temveč tistega, ki me je poslal.«
Mr 9,30-37
BITI NAJVEČJI
V današnjem evangeliju beremo, kako se apostoli pogovarjajo med seboj o zelo zanimivi temi, kdo izmed njih je največji. Vsakdo si želi biti pomemben, imeti moč in oblast. Toda Jezus jim je rekel: »Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik!« Ta misel nosi močno sporočilo o ponižnosti in služenju. V jedru se ukvarja z idejo, da prava veličina ni v iskanju moči ali prestiža, temveč v pripravljenosti služiti drugim. V svetu, kjer pogosto prevladuje tekmovalnost in želja po oblasti, te besede sporočajo, da prava moč izhaja iz služenja drugim. Ko sem pripravljen postaviti potrebe drugih pred svoje, krepim zaupanje in skupnost. To nas uči, da sta velikodušnost in skromnost ključno za resnično voditeljstvo. S tem se tudi odpiramo za bolj pristne in globlje odnose z ljudmi okoli nas.
Za primer ponižnosti postavi prednje otroka in reče: »Kdor sprejme enega takih otrok v mojem imenu, mene sprejme!« Jezus nam postavi za zgled otroka, ki je preprost, zaupljiv in spontan v svojih izjavah. Kmalu sicer ugotovi, da mu takšna neposrednost tudi škodi, zato postane bolj pazljiv in preračunljiv. Sprejemati druge, posebej tiste, ki so pogosto spregledani, je znak resnične ljubezni in sočutja. To sporočilo nas spominja, da v vsakem dejanju dobrote in sprejemanja odražamo vrednote, ki jih želimo živeti. Sprejemanje otrok pomeni odprtost in čistost srca, kar nas lahko vodi k večji povezanosti in razumevanju v skupnosti. Pomislimo, kdaj smo izgubili otroško dušo in postavili v središče samega sebe. Jezus nam odpušča in nas vabi, da se potrudimo v sebi ponovno prebuditi otroka, ki veruje v Boga, zaupa svojim bližnjim in je iskren.
Apostol Jakob sprašuje: »Od kod so med vami boji in od kod prepiri? Ali ne od tod: iz naslad, ki se vojskujejo v vaših udih?« Izpostavlja vir konfliktov in napetosti med ljudmi. Sporoča, da so mnogi spori posledica notranjih želja, hrepenenj in egoizma. Kadar dovolimo, da nas vodijo lastne želje in strasti, lahko to vodi v nesoglasja in boje. Poudarja tudi, da moramo biti pozorni na svoje notranje stanje, saj je mir in harmonija znotraj nas ključ do miru v odnosih. Sporočilo nas spomni, da se moramo ukvarjati s svojimi notranjimi boji, preden lahko učinkovito rešujemo konflikte z drugimi. Naj nam Gospod pomaga, da se bomo trudili za dobre medsebojne odnose po zgledu Očeta, ki nas je ustvaril, Sina, ki je vse odrešil in Svetega Duha, ki nas vodi in posvečuje.
Jože Č.