Živeti moramo le v moči Jezusovega kruha
Tisti čas so Judje godrnjali nad Jezusom, ker je rekel: »Jaz sem kruh, ki je prišel iz nebes,« in so govorili: »Ali ni to Jezus, Jožefov sin? Njegovega očeta in mater poznamo. Kako more zdaj govoriti: ›Iz nebes sem prišel.‹« Jezus je odgovóril in jim dejal: »Ne godrnjajte med seboj! Nihče ne more priti k meni, če ga ne pritegne Oče, ki me je poslal, in jaz ga bom obúdil poslednji dan. Pri prerokih je zapisano: ›Vsi se bodo dali poučiti Bogu.‹ Vsak, kdor posluša Očeta in se mu da poučiti, pride k meni. Ne rečem, da bi bil kdo videl Očeta: samo tisti, ki je od Boga, je videl Očeta. Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje, ima večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Vaši očetje so jedli v puščavi mano in so pomrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da tisti, ki od njega jé, ne umre. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo žível vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.«
Jn 6,41-51
KRUH IZ NEBES
V berilu iz 2. Mojzesove knjige beremo, kako so Izraelci na poti skozi puščavo godrnjali: »O da bi umrli po Gospodovi roki v egiptovski deželi, ko smo sedeli pri loncih mesa, ko smo jedli kruha do sitega!« Jezili so se na Mojzesa, ki jih je izpeljal iz Egipta proti obljubljeni deželi. Zato jim je Bog dal zjutraj »mano« in zvečer prepelice, ki so pokrile šotorišče, da so jedli njihovo meso. Niso namreč dojeli, da svoboda nekaj stane. Čim več stvarem smo se sposobni odpovedati, tem večje bo veselje ob zavesti, da nismo tako zelo odvisni od materialnih dobrin in da lahko živimo v skladu z Božjim načrtom in poslanstvom, ki nam je zaupano.
Prejšnjo nedeljo smo brali, kako je Jezus pomnožil kruh in ribi in tako nasitil množico ljudi. V današnjem evangeliju ljudje znova iščejo Jezusa. On pa jim jasno pove namen njihovega iskanja. Teče jim: »Ne iščete me zato, da bi videli znamenja, ampak ker ste jedli kruh in se nasitili.« Jesti zastonj je želja mnogih, predvsem tistih, ki jim nič ne manjka. Zelo težko pa pridejo prosit resnično revni in tisti, ki nimajo dovolj za preživetje. Ti ljudje se še vedno zavedajo svojega dostojanstva in bi si radi vsakdanji kruh zaslužili s poštenim delom. Jezus pa je imel v mislih še drugačen kruh, zato je množici dejal: »Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in vam jo bo dal Sin človekov!« Gre za napoved evharistije, v kateri Jezus daje samega sebe v jed. Evharistični kruh je hrana naše duše, kjer prejmemo Jezusa pod podobo kruha v svoje srce.
Zato je potrebna vera, Jezus na vprašanje: »Kaj naj storimo, da bomo delali Božja dela?« odgovarja: »Božje delo je to, da verujete v tistega, ki ga je poslal nebeški Oče!« Jezus je poslan od Boga, da reši človeški rod grešnih vezi in mu odpre pot do nebeških virov. Sami se ne moremo rešiti, zato je potrebna vera. V moči svoje vere lahko prejemamo nebeški kruh, saj Jezus pravi: »Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.« Zato radi uživajmo evharistični kruh, da bomo imeli življenje v obilju.
Jože Č.