Jezus hrani našo vero
Ko je tisti čas množica videla, da tam ni ne Jezusa ne njegovih učencev, so sami stopili v čolne, odpluli v Kafarnáum in iskali Jezusa. Ko so ga našli na drugi strani jezera, so mu rekli: »Učitelj, kdaj si prišel sem?« Jezus jim je odgovóril in rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Ne iščete me zato, ker ste videli znamenja, ampak ker ste jedli kruh in se nasitili. Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in vam jo bo dal Sin človekov; tega je namreč potrdil Oče, Bog.« Tedaj so mu rekli: »Kaj naj storimo, da bomo delali Božja dela?« Jezus je odgovóril in jim dejal: »Božje delo je to, da verujete v tistega, ki ga je on poslal.« Rekli so mu: »Kakšno znamenje boš torej storil, da bomo videli in ti verjeli? Kaj boš napravil? Naši očetje so jedli mano v puščavi, kakor je pisano: ›Kruh iz nebes jim je dal jesti.‹« Jezus jim je dejal: »Resnično, resnično, povem vam: Ni vam Mojzes dal kruha iz nebes, ampak moj Oče vam daje resnični kruh iz nebes. Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.« Tedaj so mu rekli: »Gospod, vselej nam daj tega kruha!« Jezus jim je dejal: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen.«
Jn 6,24-35
KRUH IZ NEBES
V berilu iz 2. Mojzesove knjige beremo, kako so Izraelci na poti skozi puščavo godrnjali: »O da bi umrli po Gospodovi roki v egiptovski deželi, ko smo sedeli pri loncih mesa, ko smo jedli kruha do sitega!« Jezili so se na Mojzesa, ki jih je izpeljal iz Egipta proti obljubljeni deželi. Zato jim je Bog dal zjutraj »mano« in zvečer prepelice, ki so pokrile šotorišče, da so jedli njihovo meso. Niso namreč dojeli, da svoboda nekaj stane. Čim več stvarem smo se sposobni odpovedati, tem večje bo veselje ob zavesti, da nismo tako zelo odvisni od materialnih dobrin in da lahko živimo v skladu z Božjim načrtom in poslanstvom, ki nam je zaupano.
Prejšnjo nedeljo smo brali, kako je Jezus pomnožil kruh in ribi in tako nasitil množico ljudi. V današnjem evangeliju ljudje znova iščejo Jezusa. On pa jim jasno pove namen njihovega iskanja. Teče jim: »Ne iščete me zato, da bi videli znamenja, ampak ker ste jedli kruh in se nasitili.« Jesti zastonj je želja mnogih, predvsem tistih, ki jim nič ne manjka. Zelo težko pa pridejo prosit resnično revni in tisti, ki nimajo dovolj za preživetje. Ti ljudje se še vedno zavedajo svojega dostojanstva in bi si radi vsakdanji kruh zaslužili s poštenim delom. Jezus pa je imel v mislih še drugačen kruh, zato je množici dejal: »Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in vam jo bo dal Sin človekov!« Gre za napoved evharistije, v kateri Jezus daje samega sebe v jed. Evharistični kruh je hrana naše duše, kjer prejmemo Jezusa pod podobo kruha v svoje srce.
Zato je potrebna vera, Jezus na vprašanje: »Kaj naj storimo, da bomo delali Božja dela?« odgovarja: »Božje delo je to, da verujete v tistega, ki ga je poslal nebeški Oče!« Jezus je poslan od Boga, da reši človeški rod grešnih vezi in mu odpre pot do nebeških virov. Sami se ne moremo rešiti, zato je potrebna vera. V moči svoje vere lahko prejemamo nebeški kruh, saj Jezus pravi: »Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.« Zato radi uživajmo evharistični kruh, da bomo imeli življenje v obilju.
Jože Č.