Kristusa rojaki niso sprejeli
Tisti čas je Jezus prišel v svoj domači kraj. Spremljali so ga njegovi učenci. Ko je prišla sobota, je začel učiti v shodnici. Mnogi, ki so ga poslušali, so začudeni govorili: »Od kod njemu to? Kakšna je ta modrost, ki mu je dana? In kakšna mogočna dela se godijo po njegovih rokah! Ali ni to tisti tesar, sin Marije in brat Jakoba, Jozéja, Juda in Simona? Mar njegove sestre niso tu, pri nas?« In spotikali so se nad njim. Jezus pa jim je govóril: »Prerok ni brez časti, razen v domačem kraju, pri svojih sorodnikih in v svoji hiši.« In ni mogel tam storiti nobenega mogočnega dela, samo na nekaj bolnikov je polóžil roke in jih ozdravil. In čudil se je njihovi neveri.
Mr 6,1-6
PRISLUHNIMO BOŽJIM POSLANCEM
Že v stari zavezi se srečamo z ljudmi, Božjim izvoljenim ljudstvom, ki so trdovratni in nočejo poslušati Božjega glasu. Zato Bog preroku Ezekielu naroči: »Sin človekov, pošiljam te k Izraelovim sinovom, k narodu upornikov, ki so se mi uprli.« Človek na vsak način hoče izpolniti svojo voljo in ne dopusti, da bi kdo vplival na njegove odločitve, niti Bogu. Tudi danes se mnogi upirajo oznanjevanju evangelija, vendar tudi mi, tako kot Ezekiel, ne smemo molčati, ampak smo dolžni na glas povedati, kaj je prav in kaj narobe, kaj je v skladu z Božjo zakonodajo in kaj jo uničuje.
Jezus se v današnjem evangeliju sreča z neverniki v njegovem kraju, ki imajo razne izgovore, češ da ga poznajo, saj poznajo njegove sorodnike. Nočejo ga poslušati, saj ne verjamejo v njegovo poslanstvo Takole mu poreko: »Ali ni to tisti tesar, sin Marije in brat Jakoba, Jozeja, Juda in Simona? Mar njegove sestre niso tu pri nas?« Jezusa niso samo občudovali, ampak so se spotikali nad njim, ker niso mogli sprejeti, da iz družine, ki ni nič posebnega, lahko pride kaj pametnega. Vsakdo ima kakšne predsodke, zato večina ne prenese, da bi kdo izstopal iz povprečja. In vendar moramo priznati, da nas Bog ni ustvaril po nekem kalupu, temveč je vsakdo enkraten in neponovljiv. Kogar pa Bog izbere za kakšno posebno poslanstvo, mu nameni več darov in bo zato od njega tudi več zahteval. Svoje poslanstvo moramo odkrivati in vsak dan narediti vse, da bomo pravo orodje v Božjih rokah.
Tudi mi smo mnogokrat podobni Jezusovim rojakom. Zdi se nam, da skoraj vse vemo, kaj nam bo še kdo solil pamet. Bog nam hoče dobro in nam daje svojo milost, mi pa ga zavračamo in delamo po svoje. Kot Izraelci zaradi svoje duhovne slepote v Jezusu niso prepoznali Boga, Tako se dogaja tudi nam. Pogosto smo zaslepljeni z bliščem sveta in se za duhovne dobrine ne zanimamo. Dovolj nam je čar in zabava tega sveta, Jezus pa je na stranskem tiru in bo morda prišel na vrsto, ko bomo v stiski. Naj nam Bog pomaga, da bomo doumeli veličino duhovnih darov, ki nam jih ponuja Bog in se odzvali nanje.
Jože Č.