Dobri pastir da življenje za svoje ovce
Tisti čas je Jezus rekel: »Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir dá svoje življenje za ovce. Najemnik pa, ki ni pastir in ovce niso njegove, pusti ovce in zbeži, ko vidi, da prihaja volk, in volk jih pograbi in razkropi. Je pač najemnik in mu za ovce ni mar. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta. Svoje življenje dam za ovce. Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva. Tudi te moram pripeljati in poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir. Zato me Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga spet prejmem. Nihče mi ga ne jemlje, ampak ga dajem sam od sebe. Oblast imam, da ga dam, in oblast imam, da ga spet prejmem. To naročilo sem prejel od svojega Očeta.«
Jn 10,11-18
DELATI V MOČI LJUBEZNI
Kakor je Jezus delal čudeže in velika dela, so tudi apostoli delali enako v Jezusovem imenu. Po rokah apostolov so namreč mnogi ozdraveli, kar je vznemirjalo judovsko duhovščino, saj so zaradi tega mnogi sprejeli vero v Jezusa Kristusa. Zato so se morali večkrat zagovarjati pred velikim zborom. Kot beremo v Apostolskih delih, sta se zagovarjala tudi Peter in Janez: »Danes naju zaslišujete zaradi dobrote, ki sva ju storila bolnemu človeku!« Kakšna ironija, da se mora nekdo, ki je storil dobro delo, zanj zagovarjati. Kljub vsemu je Jezusa težko sprejeti. Niso ga sprejemali judje in tudi mnogi današnji ljudje ga ne marajo. Jezusov nauk je resnica in resnica boli, ampak kljub temu ga je potrebno oznanjati. Tisti, ki oznanja, pa mora živeti iz resnice, ki jo uči, sicer mu ljudje ne bodo verjeli.
V današnjem evangeliju se nam Jezus predstavi: »Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce!« V tistem času je bil poklic pastirja zelo pomemben, kajti velik del prebivalstva se je preživljal s čredami in so se selili iz kraja v kraj. Tudi naše življenje je podobno romanju, ker nimamo tukaj stalnega bivališča. Zato je vloga pastirja, ki ni najemnik, zelo iskana. Potrebujemo prave voditelje, ki jim ni vseeno, kaj se z nami dogaja. Žal srečujemo preveč najemnikov, ki jim za ovce ni mar in se zato obnašajo kot plačanci: za čim manj dela hočejo iztržiti čin več. To se dogaja zato, ker v svoje delo ne vnesemo dovolj ljubezni. Če delamo za ljudi in v svojo službo ne vstopimo z vsem srcem, se nam lahko zgodi, da bomo delali zgolj zaradi tega, ker pač moramo in zaradi plače. Potem smo podobni najemnikom, ki za ovce niso v skrbeh.
Jezus pa sam pravi: »Oče me ljubi, ker dam svoje življenje, da ga spet prejmem. Nihče mi ga ne jemlje, ampak ga dajem sam od sebe!« Iz ljubezni do človeka se Jezus zanj daruje, saj išče izgubljene ovce, da bi jih zopet pripeljal nazaj. Tudi če zaradi tega svoje življenje izgubi, mu je vredno tvegati. To je resnična ljubezen, ki jo spremlja pogum. To je smisel oznanjevanja evangelija, da vsakdo spozna, da ga ima Bog tako rad, da se žrtvuje zanj. Bodimo hvaležni Jezusu, ki je vzor ljubezni do bližnjega in vzor požrtvovalnega dela za sočloveka.
Jože Č.