Podrite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil
Bližala se je judovska velika noč in Jezus je šel v Jeruzalem. V templju je našel prodajalce volov, ovc in golobov ter menjalce denarja, ki so sedeli tam. In iz vrvi je spletel bič ter vse izgnal iz templja z ovcami in voli vred. Menjalcem je raztresel denar in prevrnil mize, prodajalcem golobov pa rekel: »Spravite proč vse to in iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice!« Njegovi učenci so se spomnili, da je pisano: ›Gorečnost za tvojo hišo me použiva.‹ Judje so mu rekli: »Kakšno znamenje nam pokažeš, da smeš takó delati?« Jezus jim je odgovóril in rekel: »Podrite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil.« Judje so tedaj rekli: »Šestinštirideset let so zidali ta tempelj, ti pa ga boš postavil v treh dneh?« On pa je govóril o templju svojega telesa.
Ko je vstal od mrtvih, so se njegovi učenci spomnili, da je govóril o tem, in verovali so Pismu in besedi, ki jo je rekel Jezus. Ko je bil med praznikom pashe v Jeruzalemu, so mnogi začeli verovati v njegovo ime, ker so videli znamenja, ki jih je delal. Jezus pa se jim ni zaupal, ker je vse poznal in ker ni bilo treba, da bi mu kdo pričeval o človeku; sam je namreč vedel, kaj je v človeku.
Jn 2,13-25
BOŽJE SVETIŠČE
Mojzes nam v 2. Mojzesovi knjigi nam predstavi deset Božjih zapovedi. Marsikdo ima pomisleke, da je zapoved neka prisila. Bog nam ni dal zapovedi za to, da bi nas prisiljeval, ampak, da bi nam olajšal vsakdanje življenje. Človeška narava se lahko hitro spridi, da delamo zlo namesto dobrega, da posegamo v življenje drugega in mu škodimo. Zapovedi so kažipot ali bolje prometni znaki, ki nas spomnijo, kako je treba ravnati v življenju, da bo dobro nam in ljudem okoli nas. Zato so še vedno aktualne, čeprav je od prejema zapovedi minilo že 3500 let. Če se jih držimo, je naša duša pomirjena, saj nam nima česa očitati. Sprejmimo jih kot Božji dar, ki je še posebej dragocen.
V evangeliju beremo, kako je Jezus očistil tempelj v Jeruzalemu. Tempelj je bil zelo pomemben, saj je predstavljal bivališče Boga med ljudmi. Tam so se zbirali menjalci denarja in prodajalci živine in drugih stvari. Jezus je bil zelo jezen, ker so iz hiše njegovega Očeta naredili »razbojniško jamo«. Vzel je bič in razgnal te ljudi, ki so onečaščali tempelj. Tudi naše cerkve so Božje hiše, zato moramo paziti, da ostanejo hiše molitve in kraji Jezusove navzočnosti med nami. Če je le mogoče, imamo vsaj nekatere cerkve ves dan odprte, da se lahko umaknemo pred vsakodnevnimi skrbmi in pred Bogom izlijemo svoje gorje. On nas vedno čaka, da nas potolaži in okrepi našo vero.
V današnjem evangeliju beremo tudi, da je Jezus Judom, ki so zahtevali znamenja, rekel: »Podrite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil!« Ni govoril o mogočni stavbi iz kamna in opeke, temveč o živi zgradbi, o svojem telesu in o ljudeh, ki so tempelj Svetega Duha. V naši najgloblji notranjosti, kjer smo najbližje samemu sebi, je najsvetejši prostor, ki je prihranjen za Boga. Vsi smo namreč ustvarjeni po Božji podobi in vse, kar je ustvarjeno, je zaradi človeka, ki je krona vsega stvarstva. Kako veliko razlogov je, da spoštujemo Boga in se trudimo, da bi njegovo svetišče bilo zares sveto in kraj milosti, kamor se zatečemo, ko nam je težko in potrebujemo tolažbo.
Jože Č.