Ozdravil je raznovrstne bolnike
Tisti čas je Jezus prišel iz shodnice in se z Jakobom in Janezom takoj napótil v Simonovo in Andrejevo hišo. Simonova tašča je ležala, ker je bila vročična, in brž so mu povedali o njej. Pristópil je, jo prijel za roko in jo vzdignil. Vročica jo je pustila in ona jim je stregla. Ko pa se je zvečerilo in je sonce zašlo, so prinašali k njemu vse bolnike in obsedene. Vse mesto se je zbralo pred vrati. In ozdrávil je veliko bolnikov z različnimi boleznimi in izgnal veliko hudih duhov, ki pa jim ni dovôlil govoriti, ker so ga poznali.
Navsezgodaj, ko je bilo še čisto temno, je vstal, se odpravil ven na samoten kraj in tam molil. Simon in njegovi tovariši so mu sledili. Ko so ga našli, so mu rekli: »Vsi te iščejo.« Rekel jim je: »Pojdimo drugam, v bližnja naselja, da bom tudi tam oznanjal, kajti za to sem prišel.« In prihajal je v njihove shodnice, oznanjal po vsej Galileji in izganjal hude duhove.
Mr 1,29-39
OZNANJAJMO EVANGELIJ
Navsezgodaj, ko je bilo še čisto temno, je Jezus vstal, se odpravil ven na samoten kraj in tam molil. Rad se je oddaljil od množice, da bi bil na samem s svojim Očetom. Vsak, ki je v svojem življenju zelo aktiven, potrebuje trenutke, ko je sam s seboj in ima čas za preverbo vsega, kar misli, govori in dela. Takšna aktivna samota je potrebna tudi zaradi pogovora z Bogom, ki je vedno zelo oseben in intimen, zato do njega ne more priti sredi hrupa. Če je Jezus kot Bog in človek potreboval pogovor z Očetom, koliko bolj mi potrebujemo stik s samim seboj in predvsem z Bogom, ki nas spremlja skozi vse naše življenje: mišljenje in delovanje. Bistvo počitka je, da v Božji pričujočnosti »napolnimo svoje baterije«, da bomo lažje nadaljevali s svojim delom v blagor bližnjega.
Jezusa so zaradi čudežev in ozdravljenj vsi iskali. Zato je rekel apostolom: »Pojdimo drugam, v bližnja naselja, da bom tudi tam oznanjal, kajti za to sem prišel!« Jezus ni dopustil, da bi se ga ljudje tako oklepali, da bi postali od njega odvisni. Vsakdo mora narediti to, kar je v njegovi moči, kajti Jezus ne sme biti povod za lenobo. On je bil dejaven na vseh področjih življenja njegovih sodobnikov in je vedno priskočil na pomoč, ko so le ti bili v stiski. Oznanjal je evangelij ljubezni, ki vključuje dobra dela. Če želimo biti njemu podobni, se moramo potruditi, da v svojem življenju vedno najdemo čas za bližnjega, posebej za tiste, ki potrebujejo našo pomoč. Veliko lažje je zapreti se v svoj svet in delati le za dobro samega sebe. Toda Jezus hoče, da smo dejavni v povezanosti z Bogom.
Apostol Pavel v 1. pismu Korinčanom pravi: »Slabotnim sem postal slaboten, da bi pridobil slabotne. Vsem sem postal vse, da bi jih nekaj zagotovo rešil. Vse delam zaradi evangelija!« Vsak poklic je nekaj enkratnega in nobeden poklic ni manjvreden. Povsod tam, kjer ljudje živimo, nas Jezus vabi, da naredimo najboljše, kar smo sposobni narediti. Potem bo naše življenje smiselno in bomo zares srečni. Dolžni smo oznanjati evangelij s svojim življenjem in tako pokazati pravo pot slehernemu človeku. Zato je še toliko bolj pomembno, da molimo k Svetemu Duhu, da bi nas razsvetljeval in nam pomagal delati prave, Bogu všečne stvari.
Jože Č.